Zdaj je treba povzročitelje krize, torej te naše gnile elite, samo omeniti, pa so ljudje že navdušeni. Tukaj pride do izraza tista žlahtna vloga, ki jo smeh lahko igra pri subverziji.
Intervju / Boštjan Gorenc Pižama: »Vsaj ne bodo šli žene razsekat s sekiro!«
Dvigovalec najnižjega skupnega imenovalca in ljubitelj napenjajoče poezije

Eden mojih ljubših trenutkov v zgodovini slovenske televizije je bil, ko se je njegova gorostasa figura na zaslonu pojavila z majico, na kateri je trijumfalno pisalo Premagal sem anoreksijo! Podobno srčkan je bil na nekem stand-up nastopu, ki ga je začel tako, da je najprej s pojasnilom »Da me boste bolje videli!« izpred sebe odstranil stojalo za mikrofon. Sam se vedno prvi norčuje iz lastnega špeha, in to bolj duhovito kot bi se znala večina nas.
Začel je kot raper, dozorel je kot stand-up komik, v zadnjih letih se je čedalje bolj našel kot prevajalec fantazijske in otroške literature. Tako kot je veliki George Martin svojo sago A Song of Ice And Fire postavil skozi neki čisto svoj, na novo izumljen fantazijski jezik, tako je moral mladi prevajalec na novo izumiti fantazijsko slovenščino. Kdo bi si upal zanikati, da ima tudi on znatne zasluge za to, da so ob lanskem Martinovem obisku horde slovenskih oboževalcev tako preplavile Konzorcij, da je bilo treba sproti odnašati omedlele?
Med prebiranjem spisov, ki so zbrani na tvojem spletnem domovanju Špehšpilja, se mi je še okrepil vtis, da med mlajšimi pisci daleč najboljše obvladaš žmoht arhaične slovenščine. Od kod ti toliko teh res žlahtno bizarnih izrazov? Mar za zabavo dejansko prebiraš slovenske klasike?
Niti ne toliko to. Dosti rajši imam kake pradavne časnike ali vedeže ali priročnike. Dlib.si, torej slovenska digitalna knjižnica, je neskončno fina stvar. Tam gor najdeš poskenirane vse arhive NUK-a in še marsikaj drugega. Tam sem recimo našel Kolomonov žegen, torej Črne bukvice – knjigo urokov in zaklinjanj, s katerimi so si pomagali cirka 1700. Dragocen vir so mi bili tudi recimo mladinski listi iz obdobja 1840-1850. Kakšne genijalne patriotske zgodbe in prirodoslovna dognanja najdeš tam notri! Tudi šale so zanimive – čeprav bolj kot dokaz, da ni slovenska hecarska znanost na zadnjih straneh časnikov v 150 letih prav nič napredovala. Ti povem en vic, ki sem si ga najbolj zapomnil?