Haradinaj se pripravlja na proslavo

Iz Haaga prihaja vse več novic o skorajšnji izpustitvi Ramusha Haradinaja. V Srbiji to dejstvo vidijo še kot enega od dokazov o dvojnih kriterijih haaškega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo. Predsednik srbske vlade Ivica Dačić in predsednik vlade Kosova Hashim Thaqi bosta 4. decembra letos nadaljevala s pogovori na najvišji ravni, ne glede na morebitno oprostitev in izpustitev Ramusha Haradinaja iz haaškega zapora. Vse več je namreč informacij o tem, da naj bi bil Haradinaj 29. novembra razglašen za nedolžnega, nato pa naj bi mu na Kosovu prebivalstvo priredilo podobno slavnosten sprejem, kot sta ga doživela generala Gotovina in Markač na Hrvaškem.

Predsednik srbske vlade je na tiskovni konferenci v Novem Sadu potrdil, da se bo v Bruslju 4. decembra znova srečal s Hashimom Thaqijem. Srbski predsednik vlade je novinarje tudi spomnil, da je osvobojen tudi Naser Orić (poveljnik bošnjaške vojske v BiH, v Srbiji ga imajo odgovornega zaradi ubojev več sto civilistov), ter ocenil, »da se bo to morda zgodilo tudi s Haradinajem«, nato pa si je postavil retorično vprašanje: »Zakaj obstaja Haaški tribunal? Odgovor je, tako je videti, jasen,« je dejal Ivica Dačić in s tem dal jasno vedeti, da naj bi sodišče obstajalo le ali predvsem za eno stran v preteklih vojnah na Balkanu.

Kosovski minister za varnostne sile Agim Čeku je namreč za prištinske medije potrdil, da se Haradinaj že pripravlja na svečani sprejem. Predsednik Odbora za Kosovo in Metohijo v Skupščini Srbije Milovan Drecun je ocenil, da je med pripadniki mednarodnih sil na Kosovu že nekaj mesecev javna skrivnost, da bo Haradinaj »zagotovo razglašen za nedolžnega« in se v glede tega že proučujejo kombinacije za njegovo nadaljnjo politično kariero.

»Predvideva se, da naj bi Haradinaj v naslednjem obdobju prevzel mesto premiera, Thaqi pa bi kandidiral za predsednika republike. Takšni so načrti, saj je ozemlje Kosova razdeljeno med dva izjemno močna kriminalna klana, ker 'tačijevci' ne smejo preko Klinskega mosta brez pristanka Haradinajevih – in obratno,« ocenjuje Drecun. Predvsem Haradinajev klan naj bi imel velik vpliv na varnostni položaj na Kosovu in bi lahko takoj destabiliziral pokrajino. »To stalno zastraševanje mednarodne skupnosti, češ da bodo Albanci destabilizirali položaj, če se jim ne ustreže, pa po vsemu sodeč daje resne rezultate,« ocenjuje Drecun.

Vodja vladnega urada za Kosovo in Metohijo Aleksandar Vulin je za Večernje Novosti izjavil, da bi bila morebitna osvoboditev Haradinaja zagotovo resna ovira v dialogu Beograda in Prištine, vendar ni pojasnil, ali bi to lahko vplivalo na prihodnje sestanke obeh predsednikov vlad. V Srbiji bi se ob razglasitvi Haradinaja za nedolžnega tudi vprašali, ali nekaterim, ki podpirajo odcepitev Kosova, morda ne ustreza dialog med Beogradom in Prištino, saj v zadnjem času prihaja do vse večjega števila potez, katerih namen bi lahko bil tudi izzivanje revolta Srbije, zaradi česar bi bila Srbija obtožena za prekinitev pogajanj. Doslej so bili namreč po podatkih srbskih organov na zaporne kazni v skupni dolžini preko tisoč let obsojeni predvsem srbski vojaški poveljniki, medtem ko zaradi zločinov zoper Srbe ni bil obsojen še niti eden visoki albanski, bošnjaški ali hrvaški pripadnik oboroženih sil, ki so izvajale zločine.

Najvišji po rangu je bil hrvaški general Blaškić, ki je bil najprej obsojen na 24 let zaporne kazni, nato pa mu je sodni senat pod vodstvom Teodora Merona (istega sodnika, ki je osvobodil Gotovino in Markača) kazen znižal na 10 let zapora. Blaškić je bil izpuščen na prostost po sedmih letih (dveh tretjinah) kazni, obsojen pa je bil zaradi zločinov hrvaške vojske v BiH zoper Bošnjake in ne zaradi zločinov proti Srbom. V Hrvaški pa doslej zaradi zločinov po akciji Nevihta ni bil obsojen niti eden pripadnik njene vojske in policije.

Sicer pa je bil nedavno na Kosovu razglašen za nedolžnega tudi tretji visoki kosovski politik Fatmir Limaj, ki se je pred sodišči EULEX-a znašel zaradi primera Klečka, kjer so pripadniki OVK mučili in ubijali zajete Srbe. Primer Klečka so spremljali pritiski na 'pričo X', ki je je v tem procesu proti bivšemu kosovskemu ministru Fatmiru Ljimaju pričal pod zaščitenim imenom 'priča X'. To je, ob drugih okoliščinah, vrglo senco sumov na sam proces. Agima Zogaja so našli obešenega na drevesu v nemškem mestu Duisburgu. Samomor se je zgodil v še nerazjasnjenih okoliščinah, priče pa so potrdile, da je bil Agim Zogaj med sojenjem pod izjemnim pritiskom, da je bil celo ranjen, ne da bi kadarkoli našli napadalce. Tudi člani njegove družine so pričali o pritiskih, ki so jih imeli za najbolj verjeten povod za njegovo smrt.

Zaradi tega primera se je EULEX znašel v središču kritik medijev, ker je slabo ščitil pričo. »Smrt ključne priče v Nemčiji v sojenju za vojne zločine enemu od najmočnejših politikov Kosova je sprožilo sume o učinkovitosti presojanja primera in obstaja nevarnost, da bo ogrozilo lokalne in mednarodne napore pri vzpostavljanju vladavine zakona,« je ob tem primeru sojenja poročal New York Times. »Analitiki trdijo, da so zastraševanje, strah, klanovska lojalnost in kultura molka dolgo časa omejevali razvoj delujočega pravnega sistema na Kosovu, zato se smrt ocenjuje kot velik korak nazaj,« je še zapisal New York Times ob Zogajevom uboju.

Brat Agima Zogaja Afrim Zogaj je izjavil, da je bil njegov brat pod velikim psihološkim pritiskom, medtem ko je njegova soproga Ganimeti Zogaj dejala, da je za Agimovo smrt odgovoren Eulex. NYT svoj članek končuje z navedbo, da je med sojenjem nekdanjemu premierju Kosova Ramushu Haradinaju, ki je bil razrešen krivde leta 2008 (proces je bil pozneje delno znova odprt) celo 34 od 100 prič dobilo pravico, da prikrije svojo identiteto (kar je največje število zaščitenih prič v nekem primeru sojenja pred ICTY), da je bilo osemnajst prič kaznovanih, ker se niso pojavile na naroku, medtem ko so ostali, ki so se odzvali pozivu sodišča vendarle pojavili v sodni dvorani – izjavili, da ne želijo pričati.