Kritika / Jutranja zarja 2

proti

Čigavo je žensko telo?

Jutranja zarja 2 – finale sage o Somraku – se konča z bengom. No, z neke vrste apokalipso. Če seveda verjamete. Ali bolje rečeno: če na to, kar se dogaja z Bellinim telesom, pogledate skozi oči Belle (Kristen Stewart), lastnice tega telesa. Kajti v sagi, dolgem opisu »travmatične« mutacije dekleta v žensko, je bilo vse apokaliptično, toda ta apokaliptika je bila le panični poganjek sprememb, ki so se dogajale v Bellinem telesu.

Prva kri – apokalipsa. Defloracija – apokalipsa. Zanositev – apokalipsa. Poroka – apokalipsa. Porod – apokalipsa. Mame ni, da bi ji to vnaprej povedala. Oče – jebeni Charlie – pa je tipični clueless bimbo. Bella se v finalu sage kakopak zbudi kot vampirka. Mutacija za njo – sreča pred njo.

S svojim možem Edwardom (Robert Pattinson) in hčerko Renesmee – oh, in z razširjeno vampirsko družino – tudi zares zaživi v družinski idili, dokler se ji ne zazdi, da hči prehitro raste: apokalipsa! Logično: ženske je v patriarhalni družbi z vsakim otrokom manj. Šalo pa vrag vzame, ko Volturiji – vampirska verzija moralne policije, ki jo vodi tiranski Aro (Michael Sheen) – posumijo, da je Renesmee vampirski otrok, rojevanje vampirskih otrok pa je strogo prepovedano. Apokalipsa je tu le metafora za Bellino spoznanje, da ni sama lastnica svojega telesa in da so v konservativni, patriarhalni družbi vse prave izbire vsiljene.