Bolezenski razcvet
Kaj za družbo pomeni nenehno naraščanje števila diagnoz v klasifikaciji bolezni?

© Tomaž Lavrič
Med ameriškimi črnskimi sužnji je v 19. stoletju razsajala t. i. drapetomanija. Bolezen je bila pripisana tistim, ki so poskušali zbežati s plantaž svojih gospodarjev. Danes na to željo po svobodi gledamo drugače. Imamo pa veliko drugih bolezni, ki so na prvi pogled videti nenavadne, če že ne nepotrebne. Trihotilomanija je bolezen, pri kateri posameznik čuti neustavljivo potrebo, da bi si izpulil las ali dlako. Otroci, ki se preveč upirajo staršem, lahko imajo motnjo pretirane upornosti (angl. oppositional defiant disorder). Enako je lahko pretirano ljubosumje ali tekmovalnost med otroki že bolezenska (angl. sibling rivalry disorder). Vsa ta in številna druga stanja so na seznamu diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (DSM), ki se z vsako revizijo razširi. Ko je bil leta 1952 izdan prvi DSM, je bilo na seznamu sto alinej, do leta 2000 se je število povečalo na 400. Ni pa samo psihiatrija področje, na katerem smo priča novim poimenovanjem zdravstvenih težav. Imamo sindrom razdražljivega črevesja, predmenstrualni sindrom, vse več alergij, nedefiniranih avtoimunskih bolezni in veliko drugih novih motenj, sindromov ali bolezni. Je naša družba vse bolj bolna ali gre predvsem za nepotrebne konstrukte? Tudi če to drži, ali smo zato, ker uspešneje prepoznavamo in zdravimo težave, ki včasih niso bile prepoznane kot zdravstveni problem, bolj zdravi in zadovoljnejši?