Komentar iz Maribora: O nevralgičnih točkah našega boja

Kot sem že večkrat povedal tako na FB kot v medijih, spontano gibanje državljank in državljanov Gotof je!, ki se je iz Maribora po 2. mariborski vstaji razširilo po vsej Sloveniji, je gibanje s pozitivnim sporočilom. Ni gibanje nasprotovanja, je gibanje z agendo in jasnim ciljem. Spoštovanje posameznika v delujoči pravni državi, ki bo odpravila in pravično obosodila kleptokracijo, ki nam vlada v zadnjem obodbju, je naše vodilo. Hočemo državo v katerimo bomo vsi mi nič manj in nič več kot spoštovani navadni državljani. Hočemo državo in politike, ki nam bodo zagotavljale robne pogoje za brstenje naših kreativnosti. Državo, ki bo spoštljiva in strpna do drugih in drugačnih, če bodo le-ti spoštovali njeno pravno ureditev.

Na naši poti nas časa veliko dela. Položaj je res evforičen, zopet sanjamo sanje, a prišel bo čas, ko bo treba skidati gnoj za nazaj, in se soočiti s stanjem stvari. Ob tem bi rad opozoril na 4 nevralgične točke našega upora, ki se jih moramo zavedati in izhajajoč iz tega zavedanja delovati naprej.

1.točka - predrzno-nevarna še obstoječa oblast v oblakih lastne samozadostnosti

Več kot evidento je, da sedanja oblast ne bo odstopila prostovoljno in brez stopnjevanja pritiska. Na to kažejo tako njihove izjave kot tudi delovanje. Ukvarjajo se z varnostjo vojaških objektov, k sebi vabijo načelnika generalštaba, solijo nam pamet, kako bi lahko mogoče protestirali, če se jim bi blagovolilo, da nam to dovolijo. Iskreno priznam, da nikoli tudi nisem pričakoval, da bodo mirno odstopili. Je bilo čisto preveč izjav iz katerih smo si lahko jasno izrisali njihove psihoprofile. So, kakršni so. So nevarni, tega se zavedamo.

2.točk - stara plenilska opozicija, ki čaka na novo delitev plena

Včerašnji prijatelji prvih, ki so skupaj soustvarili politični sistem in razmere v katerih životarimo, se se seveda pragmatično zbudili in se začeli vesti “demokratično”. Tako vsaj oni mislijo ter si želijo umiti roke. A nas res imajo za tako neumne? A res mislijo, da v glavah nimamo nič več kot le bežni kratkotrajni spomin? Očitno. Bratje in sestre v kleptokraciji je potrebno še nadalje razkrivati ter jih poslati, skupaj s prvimi, na smetišče zgodovine ter v primeru, ko je to potrebno, na sodišče.

Vem, da lustracija ni in nikoli ne bo popularna beseda v Sloveniji. A če se ne očistimo sedanje kleptokratske, vedno bolj zgolj samooklicane, elite, smo padli na izpitu.

3. točka - možnost kulminacije nabranih frustracij v negativno smer

Dost mamo! Gotofi so! Res je. Dolgo smo to trpeli, prenašali, preklinjali sami v sebi, sedaj se je naš bes sprostil. Do sedaj se je sprostil mirno in strpno. Povedali smo le, kaj si želimo in kaj ter kake osebe in skupine v politiki v ožjem in širšem smislu ter na vseh teritorialnih in sektorskih ravneh ne mislimo več tolerirati.

Njihovo prilivanje olja na ogenj, izzivanje izgredov, je pač očitno edina taktika, ki jo obvladajo. V tem so se dobro izmojstrili. Še v časih, ko krize ni bilo, so jo iskali in umetno ustvarjali. Sedaj, ko je tu, sedaj ko smo tu mi Gotof je!, se vedejo kot Neron in bi rad očitno videli, da bi bili neredi še večji, da bi nas potem obdarovali s solzilcem in ostalimi sredstvi fizične prisile, ki so jim na razpolago. Da bi nas zadušili!

Smo drugačni in boljši od njih? Smo! Ne pustimo se sprovocirati. (Samo)organizirajmo se ter zaznavajmo pregrete glave med nami in jim dopovejmo, da nasilje ni naša pot. Ne želimo si zgodb iz predmestji francoskih metropol. Vključimo v naše spontano gibanje sodržavljane in sodržavljanke, ki jim je bila že poteptano dostojanstvo. Gandizem naj bo naša pot.

4.točka - od upora k novi zgodbi

Že cel teden poslušam pogosta dvoma polna vprašanja. Gredo nekako v tej smeri. Res je, grozno je, nevzdržno je, a kaj potem? Kdo pa se bo sploh hotel iti politika v bodoče? Kdo bo tako nor, da bo prevzel to nezahvalno delo?

Moj odgovor na to. Čaka nas očiščenje, a hkrati tudi streznitev. Gotof je! je kot ljubezen. Prešla bo v naslednjo fazo. Upam, da bo ta zrela in ne faza ločitve ob hitro izpeti ljubezni.

Slovenija ima sposobne državljane in državljanke, da jo popeljejo naprej v zgodbo, ki si jo želimo.

Zaveda se, da bo položaj naplavil tudi nujne pojave iskalcev petih minut slave ter nove povzpetneže. Bodimo previdni, a ne paranočini. Odpirajmo možnosti, da ljudje sprostijo svoje ustvarjalnosti. Tudi med t.i. sedanjimi uradniki je ogromno ljudi, ki so trpeli in trpijo podobno kot mi. Dajmo jim možnosti, da dokažejo, da so drugačni. Ne pozabimo na mladino o kateri tako radi modrujemo in jih kritiziramo. Dajmo jih za spremembo poslušat, dajmo jim končno že enkrat za spremembo priložnosti samouresničevanja.

Nove politike in politiki morajo zrasti iz nas sami. Vzkliti iz Gotof je! Seveda se bodo pojavile razlike, različni pogledi na to, kaj naj bo naša zgodba. Naša naloga je, da odpiramo tovrstne bodoče konfliktnosti in iščemo konsenzualne odgovore in dogovore.

Glede konkretnih ljudi na bodočih položajih pa bom rekel le to, naša dolžnost je, da delujemo tudi za splošno dobro. Na to smo, pogosto potrošniško uspavani in tudi navajeni na drobne zveze za male ugodnosti (npr. zrihtaj mi zdravnika mimo čakalne vrste), žal nekako pozabili. Naša odgovornost je, da sprejmemo konkretne naloge, ki bodo pred nami ter za katere smo strokovnjaki. Skozi skupni učeči se proces to zmoremo.