Kritika / Hčerka najboljšega prijatelja

proti

Diplomiranka.

Če ste gledali Botra (ne le prvega dela, ampak kompletne trilogije), potem ste gotovo opazili, kakšno nesrečo prinašajo pomaranče – pomarančam vedno sledi kaj hudega, tragičnega, morilskega, katastrofalnega. Recimo: Don Corleone (Marlon Brando) si ogleduje pomaranče na stojnici, celo kupi jih – takoj zatem ga pokosijo gangsterski streli.

Pomaranče pridejo v paketu z nesrečo, ali bolje rečeno: pomaranče so nesreča, ki čaka, da se zgodi. V izvirnem naslovu Hčerke mojega prijatelja se svetijo pomaranče (The Oranges), kar pa je povsem logično: film se namreč dogaja v mestecu West Orange (New Jersey), pravzaprav primestju, tako tipičnem za Ameriko in ameriške filme, saj veste – vse je mirno in urejeno, snažno in luštno, poštirkano in zloščeno, sterilno in dolgočasno. Lične hiške, mične zelenice, dični ljudje.

Okus srednjega razreda, vrline srednjega razreda, ambicije srednjega razreda, pričeske srednjega razreda. In ja: kolikor nese pogled, sami belci, privilegirani in gurmanski. Le tovarišija, krogi navznoter. Z eno besedo: pomaranča! Vse je tako kičasto in tako kataloško perfektno, da kar kliče po nesreči, tragediji, katastrofi – eksploziji. Kar pa ni čudno. Ljudje so si preblizu. Preveč rinejo drug v drugega. Tu imate dve družini: prvo pilotirata zakonca Walling, David (Hugh Laurie) in Paige (Catherine Keener), drugo pa zakonca Ostoroff, Terry (Oliver Platt) in Carol (Allison Janney). In družini res rineta druga v drugo: člani obeh družin so stalno skupaj, v dobrem in zlem, vse si delijo in zaupajo, drug drugega častijo in vzpodbujajo. Boljših najboljših prijateljev zlepa ne boste našli – obe družini izgledata kot ena sama družina, idilična, složna in razširjena. Tu imate torej nebesa, ki čakajo, da padejo, kar se zgodi, ko se David, kot pove že naslov, romantično zaplete z Nino (Leighton Meester), hčerko svojih najboljših prijateljev, Terryja in Carol, ki se vrne s študija. Ne, brez skrbi, to ni Lepota po ameriško, ali bolje rečeno, to je vesela, optimistična, poskočna verzija Lepote po ameriško: Nina je polnoletna, seks je konsenzualen. Toda Hčerka najboljšega prijatelja, sicer slaba verzija Diplomiranca, ki nas najprej prepričuje, da je to, kar se zgodi, nekaj šokantnega (bruhajo od groze!), potem pa šokantnost kar sama »humoristično« relativizira, ker ne ve, kaj bi z njo počela, je obenem tudi vesela, optimistična, poskočna verzija Sramote, v kateri oče – ugledni politik – pofuka punco svojega sina. To se zgodi tudi tu, vsaj teoretično: če bi se Nina poročila s Tobyjem (Adam Brody), sinom svojih najboljših prijateljev, bi bil to popolni orgazem primestne idile, fuk stoletja. Za srednji razred več ne obstaja, zlasti ne za Božič.