V spomin na Maksa Soršaka: Gargantua ali Maček brez čelade

Nomen est omen, bi rekli stari Rimljani. Max, človek brez meja.

Po pričevanju najbližjih si kot tjulenj sopel od ugodja že na materinih prsih. Tvoja pokojna mati je nekoč povedala, da zmernost ni bila tvoja čednost že od trenutka, ko si privekal na svet.

Spoznala sva se v nezmirnih okoliščinah. Na žuru, ob stavi, da lahko spiješ v petih urah pet litrov vina. Tvoj pogoj je bil le, da se po vsakem litru na mizi znajde kakšna mezica.

V tistem času si živel skupaj z nekaj sošolci in ste ga nazarensko biksali dneve in noči. To so bili časi, ko si bil v stiku s kulturo le toliko, da si šel oddremat kakšno urico v kino ali gledališče ali da si masakriral po hladnih bifejih na otvoritvah razstav ali gledaliških premierah. V stiku s študijem prava pa si bil še toliko manj. Vinski hrami so bili prostori, kjer si zažarel v vsej svoji veličini, kulturni hrami prostori za počitek. Nikoli mi ni bilo jasno kako si ob tako garaškem načinu življenja nabral tako enciklopedično znanje. Ali kot je dejal eden od tvojih številnih prijateljev, prav gotovo si moral biti na več mestih hkrati.

Bil bi idealen Rugljev pacient. Faliranec, zasvojen s hrano, do bolezni prav gotovo tudi alkoholik, nezmožen dolgotrajnejše zveze z žensko in še kaj bi lahko pisalo v tvoji namišljeni Rugljevi kartoteki. Če bi po nekem slučaju že prišla z Rugljem skupaj, sem prepričan, da bi te želel imeti za svojega tajnika. Verjamem pa, da bi bil on eden redkih, ki bi ga ti zavrnil. Pa ne zaradi tega kar je Rugelj počel, temveč kakršen človek je bil. Enostavno ni bil tvoj tip. Bil je pasji in to ne bi šlo skupaj s tvojo mačjo naravo. A hkrati si dokazal, da tudi z vsemi naštetimi težavami in hibami lahko človek ohrani vrhunsko moralno in osebnostno integriteto. Celo več, Ruglju navkljub si se vzpostavil kot univerzalni Človek. Pa nič slabega o dr. Ruglju, spoštujem njegovo pokončno držo in vztrajnost.

Pozneje si nezmernost prenesel tudi na kulturno področje. Videl si vse gledališke in plesne predstave, vse kar je bilo vrednega v kinu, veliko koncertov. Ne vem kdaj in kako ti je to uspelo, bil si na tekočem tudi v literaturi in teoriji. Čeprav si zaradi kroničnega pomanjakanja kisika pogosto povlekel dreto kar med predstavami, pa si vedno vedel bolje od nas, kaj se je dogajalo.

Bil si nepogrešljiv kompanjon pri ogledu športnih dogodkov, še posebej nogometnih tekem. Skupaj smo si ogledali več svetovnih, evropskih nogometnih prvenstev, številne tekme v ligi prvakov, včasih smo se s tabo celo solidarizirali, ko je igral tvoj NK Maribor. Bil si nepogrešljiv član Inforumbiroja, ki bo brez tebe ostal le obglavljeno truplo. Inšpektor Bluzon, C.J. Mulc, LeChef, Dr.Dlakar in Gleženj te ne bomo mogli nadomestiti. Poleg številnih funkcij, ki si jih opravljal in so bile že omenjene v različnih prispevkih, si bil tudi direktor podjetja Naš trg, ki sva ga pokopala skupaj s sanjami o Sloveniji kot deželi tisočerih priložnosti, direktor podjetja Corio in ustanovni član kulinaričnega društva Dobra košta. Imel si rezervirano častno mesto ob vsakem kulinaričnem omizju.

Eden od paradokosov tvojega življenja je bil, da si zbolel na pljučih, čeprav nisi bil kadilec. Vsi drugi tvoji telesni organi so bili pod neprestanim obleganjem, le pljuča ne. S tvojim starim prijateljem in soborcem iz mnogih bitk sva ugotavljala, da ti je morda ta bolezen celo podaljšala življenje. Pred boleznijo si hodil zelo po robu, velikokrat si si privoščil počitek v neprimernem trenutku, na neprimernem kraju. Sredi ceste, ponoči, pri temperaturi pod lediščem. Spominjam se, da sem v preteklosti velikokrat pomislil, da ti zvezde sojenice niso namenile dolgega življenja.

Bil si idealen cimer. Nisi imel posebnih zahtev, nisi osvajal prostora, nisi se boril za prevlado, kljub svoji korpulentnosti si se gibal neslišno kot maček. Iz tvoje sobe je bilo slišati aparat za kisik in smrčanje kot predenje krdela mačk. Glasno, v enakomernem ritmu, nemoteče.

Bil si idealen varuh mačk. V številnih družinah, katerih posvojeni član si bil, smo te ob naši odsotnosti pogosto angažirali za skrbnika. Bil si njihov zaščitnik.

Bil si idealen prijatelj. Vedno prisoten, a nevsiljiv. Zabaven, inteligenten sogovornik, vedno pripravljen za neumnosti ali za resno delo. Bil si človek novih tehnologij. Mobilno telefonijo in facebook so iznašli z mislijo nate. Kot pri vsem tudi pri prijateljih nisi poznal zmernosti. Potreboval si jih veliko, nikoli jih ni bilo preveč, tukaj nisi ničesar prepustil slučaju.

Nekoč ti je tvoja bivša šefica iz gledališča Glej očitala, da nimaš svoje zgodbe, temveč da participiraš na zgodbah drugih. S stisnjenimi zobmi si ji dal prav. A zdaj je jasno, da to ni bilo čisto res. Ustvarjal si skupno zgodbo vseh nas.

Bil si dobrodušni velikan, Gargantua z mačjim karakterjem in če v resnici česa nisi prenašal, je bila to človeška neumnost.

Vesel sem, da si me izbral za svojega prijatelja. Tvoje telefonske številke ne bom izbrisal. Pri tebi mora biti človek pripravljen na vse...

Andrej Benčina