Slovenija tone

Vladna obsesija z racionalizacijo proračunskih izdatkov je slovensko gospodarstvo spravila na kolena. Namesto da bi oživila rast, spodbudila zaposlenost, pomirila finančne trge in pocenila zadolževanje, je bil učinek prav nasproten: zadušila je rast, poglobila recesijo in povečala socialno neenakost, podražila zadolževanje, državo pa pahnila v ekonomski in politični kaos. Logično. Dolžniške krize držav ne more rešiti ostro varčevanje, temveč predvsem ukrepi monetarne politike. V minulem letu se je za koristnejšo izkazalo likvidnostno posredovanje Evropske centralne banke s triletno kreditno shemo kot pa varčevalne terapije s šokom, ki so jih izvajale evropske vlade.

Čeprav je očitno, da stihijsko rezanje proračunskih izdatkov ne more prinesti odrešitve, je Janševa vlada servilno upoštevala vse napotke, ki so prihajali iz Bruslja. Pri rezanju je bila celo bolj papeška od papeža. Na upor zoper redukcijo socialne države je odgovorila z grožnjami. Javnost je strašila s sankcijami, bruseljsko prisilno upravo, grškim scenarijem, fiskalnim zlomom in drugimi katastrofami, kar je že tako obubožano prebivalstvo vodilo le k večji previdnosti pri porabi, to pa je recesijo še poglobilo. Kar je vlada prihranila pri proračunskih izdatkih, je izgubila pri rasti in proračunskih prihodkih. Zmanjšanje gospodarske aktivnosti je bilo pri nas med največjimi na območju evra. Pri fiskalni konsolidaciji je bila torej preveč zagreta, pri reševanju podjetij pa anemična. Namesto da bi v sodelovanju z bankami reševala prezadolžena podjetja, je dopuščala njihov množični propad, s čimer je še povečala število brezposelnih. Ni dojela, da temeljna težava Slovenije ni javni sektor, temveč so banke. Teh pa ni mogoče sanirati brez prestrukturiranja podjetij. Stečaji podjetij krizo bančnega sistema samo stopnjujejo, to pa še krepi kreditni krč. Paradoksalno je, da vlada pridiga o nujnosti samoomejevanja, obenem pa na okopih brani reševanje bančnega sistema prek slabe banke, čeprav bo to za davkoplačevalce nekajkrat dražja rešitev od neposredne kapitalske okrepitve bank. Zdi se celo, da vlado bolj od reševanja bančništva, ki je ključno za gospodarsko okrevanje, zanima kaznovanje bančnikov, ki so odobrili slaba posojila.

Medtem ko drugod po svetu vloga državne lastnine znova narašča, Janševa vlada poveličuje privatizacijo. Upravljanje državne lastnine dojema le kot odskočno desko za razprodajo te lastnine.