Nazaj v srednji vek

Lanski 27. december je bil za Aleša Primca prazničen. Ustavno sodišče ni prepovedalo referenduma o družinskem zakoniku. Marca se je na njem le 30 odstotkov volilnih upravičencev izrekalo o podpori spremembam družinske zakonodaje; 54 odstotkov jih je glasovalo proti pravicam manjšine.

Mineva že skoraj tri leta, odkar je bil predstavljen prvi predlog družinskega zakonika. Zastavljen je bil ambiciozno. Če bi bil sprejet, bi se z njegovimi določbami bistveno izboljšal položaj otrok, uredil bi položaj manjšine istospolno usmerjenih in Slovenijo postavil za zgled številnim drugim evropskim državam. Po dveh letih razprav smo ostali pri predsodkih. Razprava o zakoniku se je skrčila na vprašanje pravic istospolno usmerjenih, pri čemer je pomembno vlogo odigrala katoliška cerkev.

Slovenska večina še vedno ne želi varstva za manjšino in ne priznava družbenih sprememb, ki marsikje niso več sporne: v ZDA je letos predsednik Barack Obama podprl poroke istospolno usmerjenih. Nazadnje so jih 6. novembra z glasovanjem podprli volivci v Mainu, Marylandu in Washingtonu. V Evropi je Danska že leta 1989 dovolila sklenitev partnerske skupnosti istospolnim parom, poroke pa so mogoče na Švedskem, Norveškem, Nizozemskem, v Belgiji in Španiji. Pri nas se istospolni partnerji še vedno lahko le registrirajo.

Leto 2013 bo prineslo nove predloge družinske zakonodaje. Ti bodo skoraj zagotovo pripravljeni na podlagi tradicionalnega pojmovanja družine. Minister Vizjak je pripravo prepustil ključnim nasprotnikom družinskega zakonika.