Bitka za internet
Svoboda na medmrežju je pod vse večjim pritiskom
Staš Zgonik
MLADINA, št. 51, 21. 12. 2012
Maska Guya Fawkesa iz filma V kot vroče maščevanje (V for Vendetta) je postala simbol protestov proti ACTI.
© Borut Krajnc
ACTA, meddržavni trgovinski sporazum, ki naj bi onemogočil ponarejanje, nerazumno pa je vključeval tudi ukrepe za boj proti kršitvam avtorskih pravic na internetu, je bil v začetku leta tik pred potrditvijo. Države, tudi Slovenija, so se načelno strinjale z vsebino, potrditi bi ga morali le še parlamenti. In to ne glede na to, da je sporazum predvideval razširitev kazenskih ukrepov za kršenje avtorskih pravic in prisilno spremembo ponudnikov spletnih storitev v nadzornike omrežnega prometa, s tem pa bi uporabnikom odvzel z ustavo zagotovljeno pravico do komunikacijske zasebnosti. K sreči je bil pritisk javnosti zadosten, da je sporazum padel že na glasovanju v evropskem parlamentu in slovenskim poslancem o njem sploh ni bilo treba glasovati.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Staš Zgonik
MLADINA, št. 51, 21. 12. 2012
Maska Guya Fawkesa iz filma V kot vroče maščevanje (V for Vendetta) je postala simbol protestov proti ACTI.
© Borut Krajnc
ACTA, meddržavni trgovinski sporazum, ki naj bi onemogočil ponarejanje, nerazumno pa je vključeval tudi ukrepe za boj proti kršitvam avtorskih pravic na internetu, je bil v začetku leta tik pred potrditvijo. Države, tudi Slovenija, so se načelno strinjale z vsebino, potrditi bi ga morali le še parlamenti. In to ne glede na to, da je sporazum predvideval razširitev kazenskih ukrepov za kršenje avtorskih pravic in prisilno spremembo ponudnikov spletnih storitev v nadzornike omrežnega prometa, s tem pa bi uporabnikom odvzel z ustavo zagotovljeno pravico do komunikacijske zasebnosti. K sreči je bil pritisk javnosti zadosten, da je sporazum padel že na glasovanju v evropskem parlamentu in slovenskim poslancem o njem sploh ni bilo treba glasovati.
Tudi domači oblastniki vsako leto poskrbijo za kak poskus omejevanja svobode spletnih uporabnikov. Letos so na zahtevo SOVE in Policije v novi zakon o elektronskih komunikacijah skušali vključiti določilo, ki bi represivnim organom omogočalo dostop do podatkov o lastniku komunikacijskega priključka brez odredbe sodišča. Ni jim uspelo.
Obenem pa isti predlog zakona prinaša eno redkih pohvalnih zakonodajnih rešitev v zadnjem času. Slovenija naj bi z njim kot druga v Evropski uniji uzakonila načelo nevtralnosti interneta. To pomeni, da bodo operaterji tudi z zakonom zavezani, da morajo ves promet v svojem omrežju obravnavati enakopravno, ne glede na izvor, namen in cilj komunikacije.
Zadnje letošnje dejanje bitke za internet je potekalo ta mesec v Dubaju, ZDA in številne zahodne države, tudi Slovenija, so zavrnile podpis sporazuma, ki bi pristojnost za upravljanje in nadzor interneta namesto mednarodnim nevladnim organizacijam v večjem obsegu prepustil državam. Spremenilo se torej ne bo nič. Države, ki tako ali drugače cenzurirajo internet, bodo to počele še naprej, svojega početja pa ne bodo mogle upravičevati z mednarodnim soglasjem.