Elita in njena potica

Jože Korotaj, Predsednik sveta delavcev družbe Paloma d.d., Sladki Vrh
MLADINA, št. 1, 4. 1. 2013

Javno pismo Ernestu Petriču, predsedniku ustavnega sodišča RS!

Ne morem in ne želim biti zlagan in vas ob vaši funkciji imenovati še gospod Petrič, če si takšnega poimenovanja še zdaleč, zdaleč ne zaslužite.

Za razliko od Janševe, oziroma Majerjeve oblasti, me tudi ne moti, če je vaš ič na koncu v resnici mehek ali trd.

Vedite, da me ob aktualni desni in levi politiki že nekaj časa tiščite in motite moj že tako načeti želod-

čni mir. Sedaj je temu dovolj! »Zakaj bi se neki večno sprenevedajoči in prilagajajoči se tujki v meni, povzročali bolečino, negotovost in nemir«?

Po mandatni funkciji sem profesionalni delavski predstavnik soupravljalskega organa, v delniški gospodarski družbi Paloma d.d., kjer zastopam interese vseh zaposlenih in se trudim, da ti z menoj na čelu ne postanejo mezdni delavci in socialni problemi na zavodu za zaposlovanje RS. Politično sem neobremenjen, kar je za aktualno oblast pomemben podatek.

Z vse večjo zaskrbljenostjo spremljam dogodke v svoji republiki in se ob vseh teh enaindvajsetletnih političnih svinjarijah in mešetarjenju z ljudmi in delavci že precej časa čudim, tudi vašim odločitvam, javnim izjavam in vašemu obračanju po vetru. Nad vašo odločitvijo in puhlo razlago glede poimenovanja Titove ceste sem bil zelo presenečen, razočaran in jezen. Tudi iz razloga, ker ste bili v prejšnjem režimu tovariš Petrič. Če ne bi bili tako vneti in »lojalen tovariš« z rdečo knjižico, ne bi mogli zasedati tako pomembnih državniških funkcij. To je logično. A ni tako?

Predvidevam, da ste takrat bili mogoče bolj titovski kot Tito sam in ste želeli na vseh nivojih ugajati njegovi oblasti? Seveda v svojem takratnem početju niste bili edini, pa če je oblast takrat imela prav ali ne! Če ne bi bilo tako, se ne bi mogli obdržati na vseh takratnih visokih socialističnih državniških funkcijah, za katere je »blagoslov« moral mogoče dati celo naš maršal Tito. Ste danes pod Janševo, oziroma Majerjevo oblastjo kaj drugačni?

Nad odločitvijo o prepovedi referenduma za ustanovitev državnega holdinga, sem bil prav tako razočaran. O njem nekaj vem. O slabi banki nimam pojma. Žal, neke »strokovne razlage« ustave RS veljajo samo takrat, ko aktualna politika in njene podrejene institucije želijo doseči svoje osebne interese.

Politično nikoli nisem bil v nobeni stranki. Ne v prejšnjem in ne v sedanjem režimu. Nasprotujem in obtožujem vse mračne in nevarne politične, verske in izdajalske ideologije. Pomeni, da tudi v cerkvah ne iščem duhovne oskrbe.

»Rad pa rečem in velikokrat se mi izide, da ima bog dolgo šibo, ki paše na vsako rit. Ta pa vsakič, vedno in povsod ob svojem času, slej ko prej doseže oblastniško željne, sprenevedajoče in poredne riti«, ki so nato temu primerno sankcionirane.

V petek, 21. 12. 2012, sem se kot »zombi« že v tretje pridružil »mariborskim zombijem« in tudi med »mariborskimi zombijskimi transparenti« zagledal vašo podobo. Gotof je, je pisalo na njem. Pri srcu in v želodcu sem čutil prijetno toplino in zadovoljstvo. Naposled, tudi on!

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Glavni članek

Uvodnik

Grega Repovž / Elita in njena potica


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti