Nepravilno domoljubje

Ena pomembnejših vrednot sedanje vlade, še posebej najpomembnejše koalicijske stranke SDS, je domoljubje. Nekateri ga izkazujejo tudi z izobešanjem slovenske zastave ob državnih praznikih. To med drugimi vestno počne članica SDS Mojca Škrinjar, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Ob dnevu samostojnosti je prejšnji teden njeno hišo krasila slovenska zastava, ki pa je bila obešena povsem narobe.

Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi določa, da je edino pravilno izobešenje na drog po krajši stranici zastave in ne po daljši. Barve zastave morajo biti razporejene od zgoraj navzdol po vrstnem redu bela, modra, rdeča, grb mora biti, gledano od spredaj, na levi strani zastave v levem zgornjem delu.

Veliko zmede nastaja pri navpični postavitvi zastave, kajti tedaj grb leži, to pa strokovno ni pravilno, saj nakazuje padec oziroma poraz. Kljub dolgoletni nejasnosti zakonskega določila o pravilni vertikalni postavitvi nimamo, v svetu (npr. ameriška ali grška zastava) pa se države navadno držijo protokola, ki grb postavlja čim bliže vrhu droga, torej v levi zgornji kot. Pri vladni službi za protokol temu pritrjujejo. »Če res ni druge možnosti, se zastavo obesi vertikalno. V takem primeru si morajo, gledano od spredaj, od leve proti desni barvni pasovi slediti v zaporedju: beli, modri, rdeči. Grb je v levem delu zgoraj.«

Lani je ministrstvo za izobraževanje uvedlo obvezne proslave z domoljubno vsebino za osnovnošolce ob koncu šolskega leta. Škrinjarjeva je v preteklosti večkrat poudarila, da je v šolstvu domoljubja premalo in da tudi v Beli knjigi manjka opredelitev do domoljubja in domovinske vzgoje. Kot kaže, bi bilo smiselno k tej dodati kakšno uro pouka o uporabi državnih simbolov.