Kritika / Nateg in pol

Gambit, 2012
Michael Hoffman

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 1, 4. 1. 2013

proti

Oropajmo tajkuna!

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 1, 4. 1. 2013

proti

Oropajmo tajkuna!

Scenarij za Nateg in pol sta napisala brata Coen. Vau! To je za ta film vsekakor plus. Toda obenem je to minus. Zakaj? Ker si takoj zastavite neizogibno vprašanje: zakaj ga brata Coen potem nista tudi režirala?

Očitno se jima ni zdel vreden napora, navsezadnje, na ekranizacijo – na nekritičnega posvojitelja – je čakal 10 let. Sploh pa, ko pogledate film, vam postane hitro jasno, zakaj ga brata Coen nista režirala – dobro je izgledal le na papirju.

Hočem reči: ko so holivudski šefi brskali po arhivih in iskali kak antični film, ki bi bil vreden rimejka, so naleteli na Gambit, lucidno roparsko farso iz leta 1966, v kateri je skušal Michael Caine – s pomočjo barske pevke – nekemu magnatu speljati neprecenljiv kitajski artefakt in ki je lepo ujela swinging ležernost svoje dobe. V rimejku »pinkpanterska« premisa ostane (Colin Firth skuša medijskemu magnatu prodati lažnega Moneta, pri tem pa mu asistira teksaška kraljica rodea, Cameron Diaz), toda rimejk ležernost zameša s sterilnostjo, letargičnostjo in upehanostjo, tako da izgleda kot film, ki je – mrtev, hladen in neprikazljiv – trohnel v skladišču, potem pa so ga na hitro vrgli na spored, ko je ropanje plutokratov postalo cri du coeur.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.