Minister ponaredil seznam lastnikov tujih računov

Grčijo pretresa še en škandal – preiskava je namreč pokazala, da je nekdanji minister za finance Giorgos Papaconstantinou dejansko ponaredil oziroma priredil znano listo »Lagarde.« Z nje je namreč nekdanji finančni minister Grčije odstranil imena treh svojih sorodnikov. Po podrobnem pregledu spiska z imeni 2062 Grkov, ki imajo račune v švicarskih bankah, je specialna skupina za finančni kriminal ugotovila, da je na listi samo 2059 imen in da manjkajo imena ministrovih sorodnikov. Finančni minister je ob tem trdil, da je originalno listino izgubil, zato je preiskovalcem izročil kopijo. Vendar pa je policija dobila originalno listino, ki jo je pred prazniki zahteval in dobil grški parlament, in nato ugotovila razlike.

Gre za podatke, ki jih je Christine Lagarde, nekdanja francoska finančna ministrica leta 2010 (danes je direktorica IMF), predala grški vladi zaradi preprečevanja utaje davkov in kot pomoč tej državi. Podatke naj bi sicer priskrbel nek uslužbenec švicarske banke HSBC. Vlada v zvezi s tem problemom doslej ni storila skoraj ničesar, vendar je to vprašanje znova postalo »vroče«, ob glasovanju grškega parlamenta o novem 13,5 milijarde vrednem »varčevalnem posojilu«, pred katerim pa je evropska trojka od Grčije zahtevala sprejem več kot 150 nujnih ukrepov. Predsednik grške vlade Andonis Samaras je na nujnem sestanku s koalicijskimi strankami dobil polno podporo za vse, kar je potrebno storiti za začetek sodnih postopkov v tem primeru, o čemer so bili obveščeni tako predsednik parlamenta kot predsedniki poslanskih skupin.

Pri tem se je znova pokazalo, kako pomembno vlogo imajo mediji in razkrivanje domnevnih »državnih skrivnosti«, ki pogosto skrivajo velike nepravilnosti. Tega odkritja namreč ne bi bilo, če si za razkrivanje »Lagardove liste« ne bi prizadevali novinarji, še posebej pa eden mednjimi, ki je bil zaradi tega celo aretiran. Grška policija je namreč lani aretirala enega od najbolj znanih novinarjev v državi ter lastnika in urednika internetne strani Hot Doc in to prav zaradi objave liste »Lagarde«, ki je vsebovala 2059 imen grških državljanov, ki imajo skrite račune v švicarskih bankah – in se s tem izogibajo plačilu davkov v lastni državi. Kostasa Vaxevanisa, lastnika strani Hot Doc so aretirali kar med intervjujem, ki ga je imel za neko radijsko postajo. »Pravkar vstopajo v mojo hišo na čelu s s tožilcem. Odvzemajo mi prostost. Povejte to naprej svetu,« je v svojem zadnjem tvitu pred aretacijo zapisal Vaxevanis.

Novinar je bil na sodišču zaslišan zaradi kršitve zasebnosti, ker je razkril podatke o osebah, ki so lastniki švicarskih tajnih računov. Podatki segajo večinoma od leta 2007 pa vse do danes. »Namesto da bi aretirali tiste, ki se izogibajo plačilu davkov, in ministre, ki so imeli ta spisek v svojih rokah, poskušajo aretirati resnico in svobodno novinarstvo,« je tedaj dejal Vaxevanis. Vendar se je znašel pred sodiščem in ga morda čaka tudi zapor, v katerega bo šel, samo »da pokaže na krivice«, ki se dogajajo. Novinar za slabo podporo obtožuje tudi ostale grške medije, za katere trdi, da so prav tako vpeti v politična razmerja moči. Med tistimi, ki ga podpirajo pa je predsednik Mednarodne zveze novinarjev Jim Boumelha. »Osupli smo zaradi tega, kar se dogaja…Sem sem prišel zato, da bi pričal in poskusil ustaviti to absurdno farso. Kaj takšnega ni mogoče v številnih državah in zato IFJ zahteva, da se ta obtožnica zavrže,« je novembra lani dejal za BBC predsednik IFJ. Novinarji se namreč v večini evropskih držav in v ZDA ne preganjajo, tudi če razkrivajo zaupne podatke, če s tem sporočajo za javnost pomembne podatke.

Na spisku utajevalcev davkov so tudi predsednik grškega parlamenta, več zaposlenih v ministrstvu za finance ter številni poslovneži, ki imajo račune večinoma v švicarski banki HSBC. Nekdanji finančni minister George Papaconstantinou je sicer še lani trdil, da, da je zahteval ukrepanje zoper okoli 20 grških državljanov, ki so imeli na teh računih največje zneske, takoj, ko je od oddelka policije, ki se ukvarja s finančnimi prevarami, prejel seznam ter da so mu svetovalci finančnega ministrstva povedali, da bi uporaba tega seznama kot dokaza lahko bila problematična, ker gre za dokument, ki je bil pridobljen nezakonito oziroma ob pomoči zaposlenega v banki HSBC. Sedaj pa je jasno, da je ob tem ščitil predvsem svoje sorodnike – morda pa tudi sebe.

Strokovnjaki za gospodarstvo opozarjajo, da je največji problem Grčije prav to, da korupcija vladajoče elite še zmeraj ni pod drobnogledom javnosti. V zadnjih 30. ali 40. letih so namreč predvsem bogati v Grčiji uživali neko vrsto »davčne imunitete« zaradi tesnih odnosov s politiki, ki so sprejemali takšne zakone, ki jim omogočajo imuniteto pred davki. V nasprotju s tem pa je položaj delavcev zelo slab - večina delavcev namreč že doslej ni imela prav nobene druge možnosti, kot plačevanje davkov. Ob tem pa je vladajoča elite v Grčiji »neplačevanje davkov« navedla kot razlog za uvedbo zelo drastičnih ukrepov in posegov v socialne programe najrevnejših članov družbe – ki so zmeraj plačevali svoje davke.