Črni časi za posvojitve ruskih sirot

Uveljavitev zakona, ki iskalcem iz ZDA prepoveduje posvojitev ruskih otrok, je 28. decembra podpisal predsednik države Vladimir Putin, dogodek pa je sprožil plaz posledic in odzivov. Morebitnim bodočim staršem iz Združenih držav Amerike, ki so že bili v procesu posvajanja, so se zdaj zaprla vrata, tako kot so se zaprla tudi za veliko izmed 700.000 ruskih sirot. Prepoved naj bi, vsaj po imenu, ruske otroke poskušala zaščititi pred tem, da bi jih starši v ZDA zlorabili. Neuradno so ga namreč poimenovali zakon Dime Jakovljeva, po imenu dve leti starega ruskega dečka, ki je umrl zaradi malomarnosti svojega ameriškega posvojitelja, potem, ko ga je ta več ur pustil zaklenjenega v vročem avtu.

A to rusko zakonodajno dejanje po poročanju Radio Free Europe mnogi vidijo kot odgovor na zakon v Združenih državah, prav tako podpisan decembra, ki ruskim uradnikom, domnevno odgovornim za hude kršitve pravic in doslej nekaznovanim, zdaj nalaga sankcije. Dejstvo pa je, da so družine iz ZDA v zadnjih dveh desetletjih posvojile 60.000 ruskih otrok, vključno z mnogimi invalidnimi. Več ruskih posvojencev v ZDA, najbolj pa otroci z različnimi fizičnimi hibami, se je zato v zadnjih tednih aktiviralo in začelo s protesti proti ruski prepovedi.

Eden izmed njih je Alexander D'Jamoos , 21-letni študent iz zvezne države Teksas, ki pred šestimi leti še ni imel para čevljev. Takrat je namreč živel v ruski sirotišnici in ni imel 'delujočih' nog, zato nošnja obutve ni bila smiselna. Preko spleta okoliščin je leta 2006 spoznal Natasho Shaginian-Needham, soustanoviteljico centra Happy Families International (Mednarodne srečne družine). V Alexandrovi sirotišnici je snemala dokumentarni film in opazila dečka, ki se je naokoli premikal tako, da se je poganjal na plošči s kolesi. Shaginian-Needhamova mu je uredila operacijo nog v ZDA. V Dallasu je našla lokalno bolnišnico, kjer so mu brezplačno amputirali iznakažene noge in ga opremili s ustreznimi prostetičnimi nogami, poleg tega pa ga je povezala še z Michaelom in Helene D'Jamoos, ki sta mu za obisk ZDA ponudila bivališče.

Zakonca sta se nanj tako navezala, da se je vse skupaj končalo z njegovo posvojitvijo. Po njegovo se mu je od takrat naprej življenje 'dramatično spremenilo', saj se je naučil smučati, za boljšo prepoznavnost in širjenje informacij o centru Happy Families pa je junija lani celo osvojil vrh gore Kilimandžaro. Shaginian-Needhamova je o mladeničevi zgodbi posnela še film On His Own Two Feet (Na lastnih dveh nogah), ki je na festivalu dokumentarnega filma v Miamiju osvojil nagrado občinstva. Napovednik si lahko ogledate tukaj. 

D'Jamoos je torej zaradi svoje življenjske poti in izkušenj, ki jih je pridobil v sistemu posvojitev, prepričan, da novi zakon »skruni človeške pravice, saj je imeti družino temeljna pravica vsakega otroka, ne glede na narodnost«. Mladenič na prostetičnih nogah trenutno študira mednarodne odnose na Univerzi v Teksasu in si želi delati v diplomatskih odnosih med ZDA in Rusijo, še posebej je osredotočen na občutljivo temo meddržavnih posvojitev. Po njegovem mnenju je novo sprejeta postava odraz zelo nacionalistične politike, saj »otrok ne gre v ZDA, da bi postal Američan, ampak gre tja, da bi imel družino«.

Kot eno izmed dejanj proti zakonu je 21. decembra lani na spletu objavil peticijo Glas otroka, ki jo je do sedaj podpisalo več kot 13.000 ljudi. Njegova zgodba se mu je zdela najboljši dokaz, ki bi ga lahko ponudil v poziv Putinu: »V mojem otroštvu nikoli nisem pričakoval, da bom kdaj ljubljen s strani družine. Biološki starši so me pustili v bolnišnici zaradi invalidnosti. Sirotišnica, v kateri sem živel, je dajala dom približno stotim otrokom, vsem fizično invalidnim in zapuščenim. V sirotišnici smo preživljali grozne razmere, od ostrih zim brez gretja do pomanjkanja vode v poletnem času, naša izobrazba je bila okrnjena, najhujše od vsega je bilo pomanjkanje ljubezni in nege. Pričakoval sem mračno prihodnost v državno vodenem domu za nego.« A je imel srečo na svoji strani, sedaj ima polno čevljev, z enimi je dosegel tudi najvišji vrh v Afriki. Nenazadnje je najbolj prepričan v to, da si tudi drugi zaslužijo takšno priložnost, kakršno je dobil sam.