Poslanski etični kodeks

Novinarji angleškega Sunday Timesa so se v začetku leta 2011 prelevili v lažne lobiste in v zameno za predlaganje dopolnil štirim poslancem evropskega parlamenta ponudili denar. Poslanci so zakonska dopolnila dejansko vložili, med njimi tudi slovenski evroposlanec Zoran Thaler. Pri dogovarjanju o zneskih in načinu plačila za opravljene storitve so jih novinarji skrivaj posneli in tako opozorili tudi na načine, na katere lobisti navadno delujejo, in na to, da poslanci za koruptivne posle najpogosteje preprosto izdajo račun za svetovanje. Sodni epilog je za zdaj dočakal le avstrijski evroposlanec Ernst Strasser, ki so ga obsodili na štiri leta zapora. Afera s podkupninami pa je opozorila na nepregledno in pristransko delovanje institucije, ki naj bi delovala neodvisno, v skladu z voljo evropskega volilnega telesa.

Neodvisno delovanje parlamenta se navadno skuša zagotoviti z zagotavljanjem finančne neodvisnosti poslancev. Da se evropski poslanci ne bi vdali skušnjavi in se pustili podkupiti različnim interesnim organizacijam, vsak mesec prejemajo okrog 6000 evrov neto plače. Ob predložitvi računov za potovanje na seje parlamenta in njegovih teles jim ta povrne stroške, še dodatno pa imajo na leto na voljo 4243 evrov sredstev za službena potovanja, ki niso povezana z delom v parlamentu. Za vsak dan opravljanja dolžnosti dobijo še 304 evre dnevnic, namenjenih predvsem plačilu stroškov bivanja. Za kritje stroškov poslanske pisarne jim vsak mesec pripada 4299 evrov. Za osebne pomočnike, ki – tudi zaradi prakse nekdanjega evropskega poslanca Mihaela Brejca, ki je za asistentko zaposlil kar hčerko Bojano Virant – ne smejo več biti poslančevi ožji družinski člani, je poslancem na voljo okrog 21 tisoč evrov na mesec, vendar denarja ne dobijo neposredno. Največ četrtino teh sredstev lahko uporabijo za svetovanje ali strokovne študije.

Ker finančna neodvisnost očitno ni bila dovolj za preprečitev zlorab položaja, je decembra 2011 skupščina 754 poslancev sprejela Kodeks ravnanja za poslance evropskega parlamenta v zvezi s finančnimi interesi in navzkrižji interesov. Od januarja 2012 jih ta še dodatno zavezuje, da so pri svojem delu nepristranski in samostojni, da delujejo pregledno, marljivo, pošteno in odgovorno in da spoštujejo ugled parlamenta.

Delovati morajo izključno v splošnem interesu. Sklepanje dogovorov, na podlagi katerih bi delovali ali glasovali v interesu tretjih fizičnih ali pravnih oseb, ni dovoljeno. V zameno za vplivanje na parlamentarne odločitve ne smejo prejeti nobenih nagrad ali daril. Če se pojavi navzkrižje interesov, pa morajo storiti vse potrebno, da takšno stanje odpravijo. Kodeks je uvedel tudi nujno javno objavo vseh poklicnih dejavnosti in funkcij, ki so jih poslanci opravljali v treh letih pred začetkom mandata, in podatek o opravljanju občasnih plačanih dejavnosti, kot so pisanje, nastopi na konferencah ali svetovanje pred mandatom in med njim. O kršitvah odloča petčlanski posvetovalni odbor, ki lahko poslanca prevaranta kaznuje z opominom, odtegljajem dnevnic do deset dni, z začasno izključitvijo iz parlamentarnih dejavnosti ali s pozivom k odstopu.

Kljub zagotovljeni finančni neodvisnosti slovenskih poslancev (in strank) se zlorabe dogajajo tudi pri nas. Komisija za preprečevanje korupcije je zato septembra 2012 državnemu zboru predlagala, naj sprejme etični kodeks, podoben kodeksu evropskega parlamenta. Dodatno pa so v komisiji glede najemanja strokovne pomoči predlagali zaostritev pogojev za sklenitev svetovalnih pogodb, podrobno določanje pogodbenih obveznosti in zahtevo svetovalcem, naj računu priložijo še specifikacijo o opravljenem delu.

Vprašanje je, ali se bodo poslanci samoomejili. Vprašanje pa je tudi, zakaj mora najprej obstajati etični kodeks ali kak drug predpis, da poslanci šele začnejo delovati tako, kot se od njih že tako ali tako pričakuje.