Max Modic

20. 1. 2013  |  Družba  |  Upor

Pismo podpore demonstracijam proti fašizmu in stranki Zlata Zora v Grčiji

»Kot nas uči zgodovina, so prav take družbeno-ekonomske okoliščine najplodnejša tla za vzpon skrajne desnice in fašističnih politik«

Včeraj, 19. januarja, je bil na pobudo antifašistične iniciative iz Aten sklican mednarodni dan akcije proti novim oblikam fašizma. V Grčiji so potekale množične demonstracije proti vse močnejši neofašistični stranki Zlata Zora. Grške državljanke in državljani so nazadnjaški stranki ter zaskrbljujoči fašizaciji grške družbe izrekli jasen in glasen 'ne', njihovemu boju pa se je iz Slovenije s pismom podpore pridružila tudi Delavsko-punkerska univerza (DPU).

DPU je demonstrantom solidarno izrazila vso podporo, ker se zaveda, da fašistoidne prakse niso zgolj grški problem, temveč so tesno povezane s tendencami prevladujoče ekonomske politike v vsej Evropi. Predstavniki DPU so obenem izrazili solidarnost z boji evropskega delavstva in družbenih gibanj proti politikam varčevalnih ukrepov, proti politikam kapitalističnega izkoriščanja in proti vsakršni politiki izključevanja.

Kot lahko preberemo v pismu podpore, je na lanskih parlamentarnih volitvah v Grčiji neofašistična stranka Zlata Zora dobila 7 odstotkov glasov, kar ji je zagotovilo 16 sedežev v grškem parlamentu. »Volilni uspeh mračnjaške stranke, katere voditelji ne skrivajo svojega navdušenja nad tretjim rajhom in na javni televiziji razglašajo, da nezakoniti imigranti sodijo v delovna taborišča, je morda marsikoga presenetil. Poročila številnih mednarodnih medijev, ki so pisali o izbruhih rasizma, uličnem ustrahovanju in pretepanju priseljencev, v katerem so večkrat složno sodelovali vidni člani in pristaši Zlate zore ter represivni organi države, so marsikaterega voditelja EU navdali z moralnim ogorčenjem,« dodajajo v DPU.

»Kriza kapitalizma, ki je sovpadla z zaostritvijo krize evropskih integracij, je na periferiji območja evra v največji meri prizadela ravno Grčijo. Odziv političnih elit na krizo, ki je v okviru ponižujočih aranžmajev, ki jih je trojka z neokolonialnimi praksami vsiljevala Grčiji, vključeval drakonske varčevalne ukrepe in programe privatizacije, je poglobil gospodarsko krizo in še poslabšal socialno stanje v državi. Kriza se v Grčiji danes izraža ne le v naraščajočih stopnjah dolga in padanju BDP, temveč tudi v rekordnih stopnjah nezaposlenosti in skoraj popolni dezintegraciji javnih institucij,« podarajajo predstavniki DPU v pismu podpore. »Kot nas uči zgodovina, so prav take družbeno-ekonomske okoliščine najplodnejša tla za vzpon skrajne desnice in fašističnih politik. Uspeh Zlate zore in razcvet fašistoidnih politik je še manj presenetljiv, če upoštevamo kontekst vladajoče ideologije, ki se je dandanes oklepajo vladajoče elite v Grčiji in drugod po Evropi. Ta ideologija temelji na sprevrženi logiki domoljubja, ki od državljanov zahteva, da izkazujejo enotnost v obliki bratenja med različnimi družbenimi razredi in da 'domovino' pred propadom rešijo tako, da 'stopijo skupaj in zategnejo pasove'.«

DPU opozarja, da liberalni voditelji držav EU ob svojih »patetičnih vzdihljajih nad nehumanostjo fašistoidnih politik v Grčiji pozabljajo, da sami ustvarjajo razmere, v katerih tovrstne politike cvetijo kot gobe po dežju«. Dogodki v Grčiji dokazujejo, da neoliberalni kapitalizem in neofašizem nista nezdružljiva. »Še več, primer Madžarske, kjer je stranka Fidesz pod vodstvom Viktorja Orbana prevzela oblast, dokazuje, da lahko delujeta z roko v roki,« dodajajo v pismu podpore. »Upor proti neofašizmu danes namreč zahteva tudi upor proti politikam varčevalnih ukrepov, s katerimi povsod po Evropi krizo kapitalizma rešujejo na plečih delavskega razreda, nezaposlenih in migrantov.«

Enako velja za Slovenijo, zaključuje DPU v pismu podpore. »Ne smemo pozabiti, da je bil eden izmed konstitutivnih momentov ustanovitve samostojne Slovenije izbris več kot 25.000 državljanov iz registra stalnih prebivalcev in da glede reševanja tega problema ne prejšnje vlade ne sedanja niso naredile skoraj ničesar. Tudi v Sloveniji so prakse ponižujočega ravnanja z migranti, begunci in prosilci za azil del vsakdanjika. Zaradi diskriminatorne delovne zakonodaje, ki migrantske delavce še vedno obravnava kot drugorazredne državljane, so ti tudi v Sloveniji tarča razrednega izkoriščanja, ki se dopolnjuje z rasističnimi praksami.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.