Zaradi samosežigov Kitajci še bolj pritiskajo na Tibetance

Jasna Rajnar Petrović
21. 1. 2013

Smrt zaradi samosežiga je pogosta oblika protesta, ki se je poslužujejo Tibetanci v svojem boju proti kitajski okupaciji. Po poročanju spletne strani za Tibetance v izgnanstvu Phayul je v petek na tak način pred lokalno postajo kitajske policije v vasi Drachen umrl še en Tibetanec in zabeležil že drugo ognjeno smrt v enem tednu. Val protestov, ki je po navedbah South China Morning Post (SCMP) doživel vnovičen porast ob menjavi vrhovne komunistične oblasti na Kitajskem novembra in decembra lani, torej ne zamira.

Po podatkih spletne strani, kjer se zavzemajo za osvoboditev Tibeta, Free Tibet, je v obdobju od marca 2011 do decembra 2012 samega sebe zažgalo več kot 90 Tibetancev. Na to kitajske oblasti odgovarjajo z vedno večjim pritiskom – s kriminalizacijo samomora, zaplembo tisoče satelitskih televizijskih krožnikov, z aretacijami ljudi na podlagi domneve spodbujanja teh dejanj in z ukazom sodstvu, da te domnevne pomagače in podpornike potem obtožijo umora.

Prejšnji ponedeljek so v provinci Qinghai zasegli in uničili 1.800 ilegalnih satelitskih krožnikov, na državni televiziji pa so začeli predvajati dokumentarne filme na temo samožrtvovanja in zgodovinsko dramo o življenju tibetanskega podložnika, ki se spremeni v kitajskega patriota. »Tibet prihaja v globalne novice ravno zaradi samožrtvovanja,« je za AP povedal profesor prava na Univerzi v Hong Kongu in strokovnjak za Tibet, Michael Davis, in pojasnil, da je novo kitajsko vodstvo zaradi teh problemov zaskrbljeno za svoj videz pred svetom. Zato oblasti na kraje dogodkov pošiljajo varnostne sile, da bi območja zaprle in preprečile, da bi od tam uhajale informacije. Prav tako Davis meni, da zaradi vedno večjega pritiska Tibetanci kitajskih oblasti nimajo nič raje kot prej, saj »bolj kot so represivne, z večjim odporom se spopadajo, kar je nekakšen začarani krog«.

Vlada je že od decembra naprej na ofenzivi, saj so za državni časopis izjavili, da so sežigi delo sovražnih sil iz tujine, katerih cilj je odcepitev Tibeta od celine. Eden izmed višjih v vodstvu, Yu Zhengsheng, je ta mesec obiskal center samozažigov v Sečuanu in pritisnil na budistično duhovščino. Nagovarjal jih je k patriotizmu in temu, da bi se odpovedali dalajlami; uradni Peking namreč tibetanskega duhovnega vodjo in njegovo 'kliko' rutinsko obtožuje spodbujanja skrajnih dejanj protesta, saj naj bi s tem delal reklamo za svoje separatistične načrte. Vseeno jih pa to ne skrbi dosti, saj so mnenja, da bo 'tibetanska zadeva' zamrla, ko bo trenutni dalajlama umrl. Willy Lam, strokovnjak za kitajsko politiko na Kitajski univerzi v Hongkongu, zato zaključuje, da »ni nobenega razloga, da bi partijsko vodstvo spreminjalo stališča in posvojilo bolj liberalno politiko«, meni pa tudi, da »Kitajci verjamejo, da je čas na njihovi strani, saj po Dalaj Lamovi smrti ne bo več močnega duhovnega vodje, ki bi prosil za mednarodno podporo«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja