Samopašno pustošenje ameriške mornarice

Izkoriščanje filipinske suverenosti v namen projekcije ameriške moči

Aleš Kocjan
22. 1. 2013

Filipine je pred dnevi pretresla novica o nezgodi ameriške vojaške ladje USS Guardian, ki je nasedla na koralnem grebenu narodnega parka Tubbataha. Prizadeta je naravna znamenitost, ki je bila leta 1992 uvrščena na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine. Ponos Filipinov, ki je upodobljen celo na novem filipinskem bankovcu najvišje denominacije, ki šteje 1000 pesov. Greben Tubbataha, ki leži med otokom Palawan ter arhipelagom Sulu in se razteza na 97 tisoč hektarjih površine, velja za enega izmed najbolj biotsko raznovrstnih območij na svetu.

Premore namreč 600 vrst rib, 360 vrst koral, 11 vrst morskih psov, 13 vrst morskih sesalcev - kitov in delfinov ter 100 ptičjih ter želvjih vrst. Strokovnjaki ocenjujejo, da je oseminšestdeset metrov dolg ter 1300 ton težak ameriški rušilec vrste Avenger znatno poškodoval enega izmed poslednjih še ohranjenih tovrstnih naravnih okolij na širšem območju južnega Pacifika, ki je navduševal potapljače in raziskovalce iz vsega sveta.

Filipinska javnost je ogorčena, ker se ameriška mornarica ni zmenila za radijska opozorila čuvajev narodnega parka, da se vojaška ladja nevarno približuje zaščitenemu območjuŠe več, »poveljnik nasedle ladje je ob prihodu čuvajev parka razglasil alarm in posadki ukazal zavzetje bojnih položajev, kar jim je preprečilo, da bi se približali plovilu ter ocenili povzročeno škodo«, je povedala Angelique Songco, vodja vladnega urada za nadzor naravnih rezervatov v državi. Prvi poskusi, da bi vojaško ladjo uspeli rešiti ob nastopu plime, so bili neuspešni. Možnosti za reševanje, ki bi povzročilo najmanjšo možno škodo, pa je vse manj, ocenjujejo strokovnjaki, kajti ladja je ob močnem vetru in visokih valovih že šesti dan zagozdena v primežu sicer krhkega koralnega življa.

Ameriška mornarica je nedavno povečala število obiskov na Filipinih ter skupaj z domačo vojsko izvedla več vojaških vaj, kar je posledica okrepitve ameriške vojaške prisotnosti v azijsko-pacifiški regiji, ki v zadnjem času od atlantske zveze prevzema svetovni gospodarsko-politični primat. Politični analitiki so mnenja, da gre za novo obliko hladne vojne. Glavna igralca sta stari hegemon ZDA ter naraščajoča sila Kitajska. Jabolko spora pa so miniaturni, toda z energenti domnevno bogati otoki v Južnokitajskem morju, ki si jih lasti več držav, med drugimi tudi Filipini in Kitajska. Prav Filipini naj bi bili - kot bivša ameriška kolonija ter država, kjer so bila za časa ameriške vojne v Vietnamu ameriška letalska oporišča - ključen, zgodovinski zaveznik ZDA pri brzdanju kitajskega vpliva v regiji.

 ZDA so s filipinsko vlado podpisale poseben 'Sporazum o vojaških obiskih' (Visiting Forces Agreement; VFA), ki ameriškim silam omogoča proste premike na območju Filipinov in vojakom ZDA podeljuje imuniteto pred filipinskimi sodišči. Incident v naravnem parku Tubbataha se je primeril le kmalu potem, ko so ribiči v bližini otoka Masbate, ki leži v osrednjem delu filipinskega arhipelaga, naleteli na razbitine strmoglavljenega ameriškega brezpilotnega letala.

Kritiki VFA ocenjujejo, da je sporazum podpisan na škodo filipinske države, saj omogoča kršenje zakonov in kriminalno dejavnost ter vodi v izkoriščanje in uničevanje naravnih virov. V filipinski prestolnici Manila so minule dni zaradi »škode ter nesprejemljivega vedenja ameriške soldateske«, ki je prizadela 'ponos Filipinov', potekali protesti. Ameriški mornarji si zaslužijo enako obravnavo kot ilegalni kitajski ribiči, ki so jih zasačili pri krivolovu - privedbo na sodišče ter pravično kazen, so zahtevali demostranti.

Poškodba koralnega grebena v parku Tubbataha, za kar je odgovorna nasedla ameriška vojna ladja, je le neznaten delček velikanske škode, ki vsak dan nastaja kot posledica trajne prisotnosti ameriških sil na Filipinih, so razglašali kritiki iz naravovarstvenih vrst. Najbolj neposredne izmed nezadovoljnih političnih skupin pa so poudarile popolno podrejenost filipinske države ameriški nadvladi. Gre za izkoriščanje filipinske suverenosti v namen projekcije ameriške moči, ki je namenjena ohranjanju vojaške in ekonomske prevlade ZDA v vse bolj pomembni in rastoči azijsko-pacifiški regiji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja