Čistejše okolje ali delovna mesta?

Drugi mandat bo za predsednika ZDA Baracka Obamo že na začetku poln težkih odločitev o problematičnih javnih politikah. Od zdravstvene reforme do regulacije finančnih trgov in bolj progresivne obdavčitve se krešejo mnenja na obeh straneh strankarske razdelitve v Združenih državah, a vedno bolj pomembna so tudi t. i. 'zelena' vprašanja. Največji problem, ki vključuje tako klimatska kot energetska vprašanja, je naftovod Keystone XL, ki bi iz katranskih peskov kanadske province Alberta nafto prenesel v rafinerije zvezne države Teksas v Združenih državah.

Sedem milijard ameriških dolarjev (približno 5.3 milijard €) vreden in več kot 2700 km dolg transnacionalni projekt seveda podpira industrija, nasprotujejo pa mu okoljevarstveniki. Po pisanju BBC  je predsednik v prvem mandatu skušal sporna vprašanja o klimatskih vprašanjih in energetiki reševati po srednji poti, saj je včasih podprl okoljevarstveni argument, včasih pa se je odločil v prid gospodarstva. Boril se je za zmanjšanje emisij pri avtomobilih in elektrarnah, hkrati pa je razširil iskanje nafte in plina na Arktiki.

Zaradi spornega naftovoda Keystone so se protestniki zbirali celo pred Belo hišo, zato je leto dni nazaj Obama sporno zadevo zamrznil, a kot stari-novi predsednik se bo moral kmalu odločiti. Pred kratkim je pismo predsedniku poslalo 18 uglednih znanstvenikov, ki se ukvarjajo s klimatskimi vprašanji. V pismu ga nagovarjajo, naj zavrne gradnjo naftovoda, saj naj bi povečala zanašanje ZDA na fosilna goriva. »Pred osemnajstimi meseci smo vam pisali o predlogu z Keystone XL naftovodu katranskega peska, v katerem smo razložili, zakaj po našem mnenju njegova gradnja nasprotuje tako nacionalnim kot planetarnim interesom«, so zapisali, in dodali, da se v letu, ki si ga je predsednik vzel za pregled projekta, ni nič spremenilo.

Prejel je pa še eno pismo, in sicer od premierja kanadske province Saskatchewan, s poudarkom na prepričanju, da bi naftovod kot zanesljiv vir zagotovil oskrbo z energijo v prihodnosti. V pismu, ki ga je podpisalo še deset guvernerjev zveznih držav iz ZDA, so zatrdili, da bi »s Keystone XL naftovodom uvoz v ZDA iz Kanade, svoje demokratične prijateljice in zaveznice, lahko dosegel 4 milijone sodčkov dnevno do leta 2020, dvakrat tolikšno količino, kot je današnja iz Perzijskega zaliva.«

Prelomna odločitev bo pokazala, kako bo usmerjen Obamin drugi mandat. Če bo naftovod podprl, ga bodo obtožili podleganja industriji, ob zavrnitvi ga bodo pa obtoževali žrtvovanja ameriških delovnih mest za ideologijo. V svojem inavguracijskem nagovoru je naznanil, da bodo klimatske spremembe spet med njegovimi prioritetami, a bolj kot besede bodo posluh za energetska in klimatska vprašanja v drugem mandatu nakazala njegova dejanja pri Keystone naftovodu.