Gremo po Afganistanu še v Mali?

Odbora DZ za zunanjo politiko in za obrambo sta se na današnji skupni seji seznanila z namero o sodelovanju Slovenije v misiji EU za usposabljanje oboroženih sil Malija (EUTM). Skladno z namero vlade naj bi Slovenija v misiji v tej nemirni afriški državi sodelovala z največ štirimi vojaki, »ki jih bodo vodili zunanjepolitični in varnostni razlogi, kot tudi prevzemanje odgovornosti v okviru EU in mednarodne skupnosti za mednarodni mir in varnost«. Obrambni minister Aleš Hojs je povedal, da zaenkrat še ni odločeno, kje in s katero državo bodo v Maliju sodelovali pripadniki Slovenske vojske. Kot je pojasnil, so v teku pogovori z Veliko Britanijo, medtem ko je Francija slovenski nabor inštruktorjev zavrnila.

Hojs je nadaljeval, da bodo slovenski vojaki sodelovali pri usposabljanju oboroženih sil na ravni bojnih skupin, svetovanju na področju vodenja in poveljevanja, deloma pa tudi pri zagotavljanju logističnih in podpornih elementov, ne bodo pa sodelovali v bojnih aktivnosti. Območje delovanja misije je omejeno na jug Malija, po zadnjih podatkih, s katerimi razpolaga Hojs, pa naj bi bil sedež misije nekaj kilometrov severozahodno od prestolnice Bamako. Misija, ki naj bi štela do 415 pripadnikov, naj bi začela delovati v začetku marca, trajala pa naj bi 15 mesecev.

Glede varnostnih razmer v Maliju je Hojs povedal, da je tveganje ocenjeno kot "visoko", več informacij pa ni mogel razkriti, ker gre za zaupne podatke. Mednarodna skupnost je po njegovih besedah ocenila, da je bila francoska intervencija v Maliju izjemno uspešna, saj so islamski uporniki po hitri operaciji francoskih sil umaknili na sever države. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Božo Cerar pa je povedal, da so vlado v nameri o sodelovanju Slovenije v misiji v Maliju vodili zunanjepolitični in varnostni razlogi, kot tudi prevzemanje odgovornosti v okviru EU in mednarodne skupnosti za mednarodni mir in varnost, spoštovanje človekovih pravic in razvoj.

Kot je poudaril, je operacija EU sestavni del usklajenega, celovitega in dolgoročnega pristopa mednarodne skupnosti ne samo v Maliju, temveč tudi širše na območju Sahela in severne Afrike. Stabilnost tega območja je namreč ključnega pomena za varnost EU in s tem tudi Slovenije kot njene članice, je pojasnil. Roman Jakič (PS) je imel pomisleke glede sodelovanja Slovenije v misiji v Maliju, opozoril pa je tudi na interese, ki naj bi jih na območju Sahela imela Francija kot nekdanja kolonialna sila. Po njegovih besedah je dolgoročni interes Francije zavarovanje naravnih virov na tem območju, kjer so nahajališča nafte in urana.

Jakič je poleg tega izrazil bojazen, da bi Mali lahko postal "Afganistan Evropske unije". Radikalni islamisti po njegovih besedah namreč sporočajo, da "nas čaka vojna, podobna afganistanski", predstavniki različnih organizacij pa trdijo, da je "EU padla v past, ki je nevarnejša od Iraka, Afganistana in Somalije skupaj". Jakiču se zastavlja tudi vprašanje, ali je EU v primeru Malija postala tudi vojaška unija. "Če je bila doslej praksa EU, da ni pošiljala vojakov v tujino, kako to, da se je zdaj z odločitvijo o napotitvi vojaških inštruktorjev v Mali, poleg politične in gospodarske pokazala tudi vojaška unija," se je spraševal.

Hojs mu je odgovoril, da EU ni skupnost, ki bi de facto razpolagala z vojaško močjo. "Obrambni ministri nimamo vzvoda, da bi pritisnili na gumb in rekli: vpokličemo evropske bojne skupine, nekam vkorakamo, zavarujemo ljudi in pomagamo s humanitarno pomočjo," je pojasnil. Na francoske interese v Maliju je opozorila tudi Ljubica Jelušič (SD). Po njenih besedah je vloga Francije večplastna; ne gre samo za članico EU, temveč tudi za nekdanjo kolonialno silo, ki je zelo zainteresirana za surovine v Maliju in sosednih državah. Po njenem mnenju je bilo francosko vojaško posredovanje bolj na bilateralni ravni kot pa v duhu resolucije Varnostnega sveta ZN 2085.

Predsednik OZP Jožef Horvat (NSi) je izpostavil težke humanitarne razmere v Maliju, kjer je notranje razseljenih več kot 200.000 ljudi, 150.000 beguncev se je zateklo v sosednje države, humanitarno pomoč pa potrebujejo štirje milijoni ljudi. Menil je tudi, da bi se morala mednarodna skupnost odločneje angažirati za stabilizacijo razmer, vzpostavitev trajnega miru in onesposabljanje islamskega radikalizma v Maliju. (STA, mm)