Učenci in učitelji

V tej sestavi državnega zbora razkrivamo vedno več goljufivih politikov. A se kljub dokazanim kršitvam zlahka ne dajo. Še preden je konec oktobra Alenka Koren Gomboc prestopila prag parlamenta, so se pojavila namigovanja, da je njeno spričevalo ponarejeno. To bi bil lahko razlog, da bi funkcijo, ki ji jo je prepustil Ljubo Žnidar, zavrnila. Zaupanje javnosti je za javne funkcionarje namreč najpomembnejše. Pa je ni. Stvari so se le še poslabšale. Zdaj vemo, da ni ponaredila le spričevala, ampak je izmišljen tudi dobršen del njenega življenjepisa.

A vseeno ni odstopila sama. Z ministrstva za infrastrukturo naj bi se sedaj vrnil ravno Žnidar, ki je tja šel prav zato, da bi Koren Gombočeva dobila službo. Lažje sicer razumemo zavlačevanje SDS, ki Gombočeve ni hotela pozvati k odstopu. Proučiti so morali Zakon o volitvah v državni zbor in ugotoviti, kako naj se je »znebijo«, ne da bi prišlo do nadomestnih volitev v njeni volilni enoti. Te se opravijo, »če poslancu preneha mandat, ker je odstopil prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata«. In zato se naj bi sedaj Žnidar vrnil na položaj, od koder je odšel. SDS pa bi na ta način ohranila eno poslansko mesto.

Ponarejeno srednješolsko spričevalo ima tudi Ivan Simčič, ki prav tako noče odstopiti. Zaupanja javnosti nima niti Borut Ambrožič, saj je prepisal magistrsko nalogo. In tudi ne Mitja Meršol, ki mu nekateri očitajo sodelovanja s tajno službo.

Vsaj 3660 evrov bruto na mesec je dovolj, da je na boj z mediji in volivci pripravljen tudi Ivan Vogrin. Za zdaj še ni odstopil. Po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije o zlorabi sredstev za dodatno strokovno pomoč poslancem in po pogojni obsodbi zaradi zlorabe položaja v času županovanja občini Lenart si je dovolil reči: »Ko boste vi 30 let delali v gospodarstvu, boste kakšno leto ali dve brez problema smeli vleči denar davkoplačevalcev.«

Kot je za Pop TV dejal pravnik Rajko Pirnat, jih k odstopu ne more prisiliti nihče. »Zakoniti razlog za prenehanje mandata je vsaj šestmesečna nepogojna obsodba,« je pojasnil. Pripomnil pa je, da mora javni funkcionar sam dokazati, da nepravilnosti ni, ne pa čakati, da mu jih dokažejo drugi.

Čeprav morda nekaterih stvari ne razumejo, se »hitro« učijo. Branko Marinič je poslanski stolček zapustil šele po večletnih pozivih, naj odstopi. Čeprav je neposrečeno goljufal na izpitu iz nemščine, se je sprenevedal vse do obsodilne sodbe višjega sodišča. V tem času je užival privilegije poslanske službe, ob odstopu se je celo hvalil s svojo etično držo. Odrekel se bo poslanskemu nadomestilu, je dejal. A ker se seli na nekdanje delovno mesto, mu to sploh ne bi pripadalo.

No, tudi Marinič je navsezadnje samo učenec, ki ni presegel učitelja. Janša, plagiator izjave nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira: »Nikoli ne bomo največji, nikoli ne bomo najmočnejši, lahko pa smo najboljši,« nagrajen z bobom leta 2006, je obdržal nagrado. In ko so ga opozorili, da je govor prepisan, si je celo izmislil, da je pravi avtor češki državnik Masaryk in da je Blair le povzemal njegove besede.