Ustvarjalnost v prehrani izražajo predvsem zdravstveno ozaveščeni hedonisti in urbano adaptirani tradicionalisti.

Leta 2004 je doktorirala s to temo na FDV in se za dve leti zaposlila kot samostojna raziskovalka na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Tam je sodelovala v treh evropskih projektih s področja raziskovanja in promocije zdravja, nato pa se je vrnila na Fakulteto za družbene vede, kjer predava na katedri za tržno komuniciranje. Dr. Kaminova se celovito in interdisciplinarno loteva preučevanja problematike zdravja, saj meni, da bi morali zdravje proučevati ne samo biološko, medicinsko, ampak tudi v njegovih kulturnih in simbolnih kontekstih.

V svojih člankih zaznavate korelacijo med družbo tveganja in promocijo zdravja. Je zato v zadnjih letih, še posebej pa v času finančne krize, vse več različnih instantnih receptov za blažitev zdravstvenih težav?

Lahko bi rekli, da ta korelacija obstaja. Opažamo namreč, da se vse več družbenih problemov individualizira tudi tako, da se bolj poudarja individualna skrb za lastno zdravje. V tem smislu, da je treba skrbeti za zdravo prehrano, za dovolj gibanja, za kupovanje zdrave hrane, skrbeti zase in za družinske člane. Poleg tega moramo skrbeti za ustrezno odpravljanje stresov, torej se učiti veščin za obvladovanje stresa. O vsem tem nas prepričujejo v teh kriznih časih.