»Janši se je posrečilo razcepiti slovenski narod na polovico«

Člani Odbora za pravično in solidarno družbo obsojajo govor premiera Janeza Janše na petkovem shodu Zbora za republiko. Ker se bojijo, da v Evropi niso seznanjeni z Jaševimi besedami, bodo napisali še eno pismo evropskim institucijam ter jih seznanili, "da premier označuje 80 odstotkov državljanov za fašiste", premiera sicer pozivajo k odstopu.

Boris Vezjak s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je Janšev govor označil za škandaloznega. "Če upoštevamo, da je protestnike označil za leve fašiste in ob dejstvu, da okoli 80 odstotkov ljudi po anketah podpira proteste, potem dejansko Janševa opredelitev leti na 80 odstotkov državljanov," je dejal. Sociologinja Spomenka Hribar je opozorila, da se je Janši posrečilo razcepiti slovenski narod na polovico. "To je temeljna predpostavka, na kateri Janša gradi politiko že vse od leta 1990 in vse histerizacije družbe, ki jo živimo dnevno, izhajajo iz te temeljne predpostavke," meni Hribarjeva. Dokler bo ta maksima veljala na slovenski desnici in se bo po njej ravnal Janša osebno, ni mogoče, da bi izplavali iz te krize, ki je duhovna, finančna in gospodarska, meni Hribarjeva.

Luka Omladič z ljubljanske Filozofske fakultete pa je v Janševem govoru zaznal "impulz stare politične kulture, ki se počuti ogrožena pred nečem novim, ki nastaja". Opozoril je, da to novo, ki nastaja na slovenskih ulicah, ni ujeto v tranzicijsko politično geografijo, ki ne vidi druge poti, kot tisto med Murglami in Grosupljem. "To je gibanje ljudi, ki je začelo svojo pot na Kongresnem trgu in se sprehodilo do Trga republike. Tam pa je obrnilo hrbet parlamentu, ker politikom, ki žalijo svoje ljudstvo, drugega kot hrbet nima smisla pokazati," je dejal.

Nekdanji član uprave AUKN Marko Golob pa se je odzval na govor Janše v delu, ko je premier ocenil, da je tisti, ki je povzročil večmilijardno bančno luknjo, ukradel državo. Golob se s to tezo strinja, a opozarja, da je ta oseba pravzaprav Janša, ki je v prvem mandatu zadolžil sicer državo za več kot 25 milijard evrov, kar je večji znesek od skupne zadolženosti nekdanje SFRJ. Poleg tega je prva Janševa vlada, tako Golob, zadolžila bančni sistem za 13 milijard, v času konjukture pa povečala strukturni primanjkljaj z dveh na pet odstotkov BDP.

Predavatelj na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Vlado Miheljak pa meni, da se mora Slovenija začeti intenzivno pripravljati na to, kako bo organizirala državo in družbo potem, ko se bo Janša umaknil. "Ugotovili bomo, da je bilo še najlažje dejanje umakniti Janšo z oblasti in veliko težje odpraviti posledice njegove enoletne vladavine," meni Miheljak. Pri tem je opozoril na 'kadrovsko revolucijo', saj da je ta vlada državni aparat prepredla s svojimi strankarskimi pripadniki.

Tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik je govor premiera Janeza Janše na shodu Zbora za republiko ocenila kot političen govor, ki vsebuje elemente spodbujanja sovraštva in nestrpnosti do vseh, ki se ne strinjajo z njegovo politično usmerjenostjo. Po njenem Janša s tem daje slab zgled za druge nosilce političnega in javnega govora. Ali ima Janšev govor tudi elemente kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti iz 297. člena kazenskega zakonika, pa bodo po mnenju varuhinje morali oceniti pristojni državni tožilci, je dejala v današnji izjavi za medije.

"Označevanje drugače mislečih z levim fašizmom je slab signal za vse, ki sodelujejo v javnih razpravah, saj širi meje sprejemljivega v smeri dopuščanja sovražnega govora oziroma sovraštva in nestrpnosti v javnem govoru," je povedala Čebašek-Travnikova in pojasnila, da je fašizem med drugim povezan z absolutno oblastjo, ki se hrani s sovraštvom do drugačnih in ga spodbuja. Kot je poudarila varuhinja, morajo politiki v svojih nastopih spodbujati strpnost in solidarnost med različnimi deli družbe, ne pa iskati razlike in spodbujati nestrpnost.

"Politiki so tisti, ki so najbolj odgovorni za etiko javne besede v družbi, zato so njihove neprimerne izjave nevarne in dajejo slab zgled drugim ter hkrati pomenijo udarec vsem, ki si prizadevamo za omejevanje sovražnega govora," je dodala. Po njenem mnenju pa "svoje mora narediti" tudi kaznovalno pravo in določiti mejo med dovoljenim in nedovoljenim. Varuh sicer že dolgo opozarja, da ustavna določba o prepovedi vsakršnega spodbujanja in razpihovanja sovraštva in nestrpnosti ni ustrezno operacionalizirana z zakonodajo.

Kot so zapisali v uradu varuha, se je določba kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, v praksi preizkusila le nekajkrat, večkrat pa se je tudi spremenila. A opredelitev kaznivega dejanja je tako zahtevna in tudi nejasna, še posebej po zadnji spremembi v letu 2012, da ni pričakovati več sodne prakse, ki edina lahko postavi mejo med sprejemljivim in kaznivim na področju t. i. sovražnega govora, dodajajo.

Ob tem so pojasnili, da tudi zakon o medijih prepoveduje z razširjanjem programskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo ali nestrpnost. Zakon ne vsebuje nobene sankcije za kršitev te prepovedi, menijo v uradu. "Varuh je na to opozarjal pristojna ministrstva, ki pa so v končnem odgovoru sporočila, da bi bilo sankcioniranje takšne prepovedi kot prekršek protiustavno, zato ostane edina možnost sankcioniranja omenjena določba kazenskega zakonika," še navajajo. (STA, mm)