S&P znižala kreditno oceno Slovenije z A na A-

Ameriška bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je v torek znižala kreditno oceno Slovenije za eno stopnjo z A na A-,a je obete iz negativnih spremenila v stabilne. Razlog za znižanje ocene je možnost povečanja bremena dolga zaradi podpore državnim bankam in negotovih obetov za gospodarsko rast. S&P opaža rastoča tveganja pri uresničevanju politik za reševanje gospodarskih in proračunskih pritiskov, kar omejuje sposobnost Slovenije za uresničevanje ukrepov za krepitev bančnega sistema, javnih financ in gospodarske rasti.

Bonitetna hiša ocenjuje, da se bo slovenski dolg letos zaradi državne pomoči bankam povečal za med tri do štiri milijarde evrov. Javni dolg naj bi do konca letošnjega leta tako narasel na 59 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), nato pa celo prekoračil 60 odstotkov BDP, kar je nad za letos pričakovanimi 53 odstotki BDP.

Vendar pa se bo proračunski primanjkljaj zaradi reform, med katerimi S&P izpostavlja petodstotno znižanje plač v javnem sektorju, letos znižal na okrog tri odstotke. Primanjkljaj se je na račun fiskalne konsolidacije v letu 2012 že znižal na štiri odstotke BDP, potem ko je v 2011 znašal 6,4 odstotka.

Bonitetna agencija pričakuje nadaljnjo fiskalno konsolidacijo, v srednjeročnem obdobju pa so ob že uveljavljeni pokojninski reformi potrebne nove, med drugim reforma trga dela in zdravstvena reforma, ki bodo izboljšale obete za zaposlovanje in znižale pritiske na socialno blagajno. Samo tako bo slovensko gospodarstvo postalo bolj prožno.

V S&P poudarjajo, da bonitetna ocena temelji na predpostavki, da je slovensko gospodarstvo odprto in razmeroma bogato (bonitetna hiša ocenjuje, da je BDP na prebivalca lani znašal 22.700 dolarjev) ter da v tem desetletju ne bo beležilo neuravnoteženega salda s tujino.

Zaupanje bonitetne agencije v kreditno sposobnost Slovenije pa bi v prihodnje lahko omajale šibke gospodarske napovedi (po ocenah S&P naj bi BDP na prebivalca v obdobju 2013-2015 znašal 0,7 odstotka), otežen dostop slovenskih bank do finančnih virov na mednarodnih trgih in rastoči javni dolg.

Medtem ko je S&P znižala bonitetno oceno Slovenije, pa je obete iz negativnih spremenila v stabilne. Kljub trenutni upočasnitvi sprejemanja reform, ki je povezana s politično krizo, bonitetna agencija v srednjeročnem obdobju pričakuje reformni napredek. V S&P tudi ne pričakujejo, da bo morala Slovenija zaprositi za pomoč iz stalnega evropskega mehanizma.

S&P je oceno kreditnega dolga Sloveniji nazadnje znižala v začetku avgusta lani, in sicer za eno stopnjo, z A+ na A, obete za naprej pa ohranila negativne. Že novembra je agencija napovedala možnost novega znižanja bonitetne ocene za eno ali več stopenj, če bi se sposobnost države za izvedbo ključnih reform zmanjšala oz. če bi politična negotovost spodjedla dinamiko njihovega izvajanja.

V začetku avgusta lani sta bonitetno oceno Sloveniji znižali tudi agencija Moody's in Fitch. Moody's jo je državi zaradi poslabšanja razmer v bančnem sistemu takrat znižal za tri stopnje (z A2 na Baa2), Fitch pa za eno stopnjo (z A+ na A oz. A na A-). Znižanjem so sledile nižje ocene kreditne sposobnosti nekaterih podjetij in bank v državni lasti. (STA, mh)