Kritika / Čudovita bitja
Beautiful Creatures, 2013
Richard LaGravenese
proti
Leonardu na koncu Titanika ne bi bilo treba umreti – s Kate bi se lahko na tistem kosu lesa izmenjavala. Nekaj časa bi na njem ležal Leo, nekaj časa pa Kate. Happy end!
To je filozofija fantazijskega najstniškega eposa Čudovita bitja, v katerem zasanjani, osiroteli Ethan (Alden Ehrenreich) in njegova nova muza, skrivnostna Lena (Alice Englert), nenehno rožljata s Henryjem Millerjem, Kurtom Vonnegutom in Charlesom Bukowskim, ko – v zategnjeni, biblični, puritanski južnokarolinski vukojebini, svojem kosu lesa, sicer mentalni dvojnici one vukojebine iz mjuzikla Footloose (knjige so prepovedane! pa seks!) – čakata, da bodo »somračne« najstnice, ki gledajo tale uvod v novo sago (Caster Chronicles), v njima prepoznale Edwarda in Bello, le da čekanov tu nima Ethan, ampak »čarovniška« Lena, za katero se tepejo sile Svetlobe in Teme. Ob tem se boste kakopak vprašali, kaj hudiča v tem »magično« posiljenem lesu počnejo Miller, Vonnegut in Bukowski, ali pa, kaj hudiča v tem južnjaškem akcentu počneta Jeremy Irons in Emma Thompson (saj to ni jebeni Shakespeare!), toda v resnici bi se morali vprašati: zakaj hudiča Hollywood misli, da mora imeti ženska »dodano vrednost,« če hoče biti sprejemljiva, da je ta »dodana vrednost« devištvo ter da med Svetlobo in Temo ne more sama izbrati, ker je ženska?
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.