Janko Veber novi predsednik DZ, izredna seja naj bi prinesla še novo mandatarko

Poslanci slovenskega parlamenta bodo danes na izredni seji razpravljali o konstriktivni nezaupnici vladi, začeli pa so z imenovanjem novega predsednika DZ Janka Vebra. Z 52 glasovi za in 34 proti so poslanci izvolili vodjo poslanske skupine SD Janka Vebra za desetega predsednika DZ. Od 89 oddanih glasovnic so bile tri neveljavne. Vodenje DZ je po Vebrovih besedah izjemno odgovorna naloga in daleč presega vse njegove dosedanje funkcije. Kot je obljubil, jo bo skušal opravljati vestno in predano.

Veber se je v nagovoru poslancem po izvolitvi zahvalil za izkazano zaupanje, da postane "prvi med enakimi". Kot je dejal, razume stališča poslanskih skupin, ki mu niso izkazala podpore. Pojasnil pa je, da je želel čim bolj jasno predstaviti problematične rešitve in da je vedno na prvo mesto postavljal interes ljudi. "Kot predsednik DZ se bom trudil, da bom s svojim delom opravičil vaše zaupanje in da bomo s konstruktivnim dialogom oblikovali najboljše možne rešitve za ljudi - ne glede na to, ali jih bo predlagala koalicija ali opozicija," je še dejal.

Kandidatka za mandatarko Alenka Bratušek je v svojem nagovoru na izredni seji DZ napovedala, da bo njena prva prioriteta, če bo danes izvoljena in bo imela priložnost sestaviti vlado, Slovenijo varno pripeljati do volitev. Druga prioriteta pa bo popolna predanost delu za skupno dobro.

Po mnenju Bratuškove je danes za Slovenijo prelomen dan, hkrati pa tudi dan upanja in povezovanja. Ponavadi nas v položaj, kakršen je danes, ko se izbira novega mandatarja, pripeljejo volitve. Danes pa je obratno, "ker vlada v zadnjem letu ni ponudila obeta razvoja", zato pa državljani zahtevajo volitve. Prav pot do volitev v marsičem določa tudi druge prioritete kot tudi tempo njihove uresničitve, je dejala. Zaradi okoliščin, v katerih smo, bo treba početi več stvari hkrati, je poudarila Bratuškova in dodala, da sicer ne bodo imeli polnega štiriletnega mandata, a kljub temu potrebujejo polno zaupanje.

Kdor bo pa v tej zgodbi iskal osebne koristi ali kratkoročni prestiž, pa nima v njej kaj iskati, je še izpostavila. "Ljudje od nas zagotovo ne pričakujejo, da jutri sedemo za mizo in se gremo običajna koalicijska pogajanja in izsiljevanja, da se bomo vedli po starem. Pričakujejo jasne poglede in oprijemljive besede o tem, s katerimi koraki in v kakšnih rokih bomo zbrali najbolje, kar Slovenija premore, da gremo naprej," je še povedala poslancem. 

Za njo Janez Janša v svojem nagovoru poslankam in poslancem pojasnjuje očitke iz poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Poudaril je, da se je letošnje leto za Slovenijo začelo zmerno optimistično, po objavi poročila pa se je začelo "virantovanje oz. politična kriza". V državi veljajo dvojni kriteriji, je prepričan Janez Janša. Kot je uvodoma dejal Janša, so bili v začetku letošnjega leta pod streho štirje od petih ključnih ukrepov, zadolževanje Slovenije se je pocenilo, kazal se je tudi zmeren porast gospodarskega optimizma. Nato pa je 8. januarja KPK objavila poročilo, njenega osnutka pa mu ni poslala, kar je v nasprotju z zakonodajo, je pojasnil.

S poročilom pa je bil protizakonito seznanjen predsednik DL Gregor Virant, trdi Janša. Virant je dan po objavi poročila zahteval odstop Janše s funkcije premiera. "S tem dejanjem se je v Sloveniji začelo virantovanje oz. politična kriza," je povedal Janša. Ponovil je, da v poročilu držita le ugotovitvi glede nekajmesečnih zamud in napačne ocene pri avtomobilu, kar da je komisiji pojasnil, vse ostale očitke pa zavrnil. Za to, da ostali očitki ne držijo, po njegovih besedah obstajajo tudi neizpodbitni dokazi. Kar se tiče nekajmesečnih zamud, ki jih Janši očita KPK, te po njegovih besedah niso spremenile dejanskega stanja, hkrati pa je sama komisija s svojim poročilom državnemu zboru za leto 2011 zamujala več kot eno leto. To po njegovih besedah kaže na to, da v Sloveniji veljajo dvojni kriteriji. (STA, mh)