Konzum / Na pravi frekvenci
Hendrick’s, Gorica
Boštjan Napotnik
MLADINA, št. 9, 1. 3. 2013
Surovina 1
Restavracija Hendrick’s
Via Mazzini 6/c, Gorica (Italija)
Tel.: +39 0481 09 06 32
www.hendricks.gorizia.it
Hendrick’s v središču stare Gorice restavrira vsak dan od 19. do 23. ure.
Fino:
tatarski biftek
surove kozice in škampi
morski linguini v ponvi
tiramisu
Ne tako fino:
škampi v ponvi z rožmarinom
hruškova tarte tatin
Hendrick’sovi ti bodo po obilnem štirihodnem objedanju na roke spisali fakturo za približno 45 evrov.
Takole, z varne polrazdalje je Konzumova komisija za promocijo vrednot sedme kitice Zdravljice opazovala gnečo na radijski frekvenci ekipe Massi/Maze in njej sledeče vihanje rokavov, razkazovanje mišic in neuradna vabila na zunanje pogovore ter sklenila, da je v svrho preseganja partizansko-fašističnega zmerjanja bolje iskati stvari, ki so ljudem na obeh straneh osimske meje skupne – in guštiranje kakovostne mangie ob srebanju fermentiranih grozdnih napitkov je gotovo ena od reči, ki zmorejo združevati narode. Zatorej smo ondan, ko nas je starogoriško dopisništvo opozorilo na priljuden, po najfletnejšem od vseh ginov poimenovan dvostezni obrat, ki je pri enih vratih vinski bar, pri sosednjih pa večerna restavracija, korajžno prebijali snežne zamete na vipavski hitri cesti in se nato takoj po odprtju zagnali za mizo v Ulici Mazzini. Hitro smo spazili, da tu predvsem pazijo, kako hude surovine čim bolj nepokvarjene prenesti do malicajočega občestva, in tako je polovica omizja globoko vzdihovala ob resda krasnem, dišečem in nedolžnem tunovem tatarcu, a boj za glavno med hladnimi rihtami se je vendarle bil med iz-jem-nim!, na roke cepkanim tatarcem ter sladkimi, le s črno ciprsko soljo in olivcem nadgrajenimi res frišnimi surovimi škampi in kozicami s Sardinije. Vse to je le sprostilo sokove prebavnega trakta pred prvim resnim testom: ogromno ponvijo, zapolnjeno z res na zob kuhanimi linguini, ki so se kopali v radodarnem odmerku dišeče belobuzaraste salse, nakuhane iz vseh sort morskega življa – uh, kako fino je bilo ob tem. Prav tako fino pa je bilo tudi ob sicer še kar brezveznih, v ponvi pečenih škampih z rožmarinom frišati jezik in grlo z Livonovim tokajem, ki je zmogel porihtati še celega, razprostrtega, v pečici pečenega malega petelinčka in sočen, zgoraj in spodaj hrustljav, v sredi pa temno rdeč kvader propisno popečenega tuna. A nato ga je na tla pričakovano položila rezina ultramarmoriranega, uležanega, menda iz Poljske izvirajočega govejega hrbta, ki smo si ga kar sami spekli na vročem, s ciprsko soljo potresenem kamnu sredi mize. Cukrali smo se – pred obveznim zaključnim požirkom hendrick’sa – s super lahkotnim, v glažu narejenim tiramisujem, pokrito jabolčno pito, frajerskim, z drobljivim biskvitom presekanim semifredom iz gozdnih sadežev ter z mini tarte tatin, narejeno iz hrušk, ki ji je umanjkal osvežilni moment. Ampak vseeno: frekvenca, na katero se splača vriniti!
Boštjan Napotnik
MLADINA, št. 9, 1. 3. 2013
Surovina 1
Surovina 2
Restavracija Hendrick’s
Via Mazzini 6/c, Gorica (Italija)
Tel.: +39 0481 09 06 32
www.hendricks.gorizia.it
Hendrick’s v središču stare Gorice restavrira vsak dan od 19. do 23. ure.
Fino:
tatarski biftek
surove kozice in škampi
morski linguini v ponvi
tiramisu
Ne tako fino:
škampi v ponvi z rožmarinom
hruškova tarte tatin
Hendrick’sovi ti bodo po obilnem štirihodnem objedanju na roke spisali fakturo za približno 45 evrov.
Takole, z varne polrazdalje je Konzumova komisija za promocijo vrednot sedme kitice Zdravljice opazovala gnečo na radijski frekvenci ekipe Massi/Maze in njej sledeče vihanje rokavov, razkazovanje mišic in neuradna vabila na zunanje pogovore ter sklenila, da je v svrho preseganja partizansko-fašističnega zmerjanja bolje iskati stvari, ki so ljudem na obeh straneh osimske meje skupne – in guštiranje kakovostne mangie ob srebanju fermentiranih grozdnih napitkov je gotovo ena od reči, ki zmorejo združevati narode. Zatorej smo ondan, ko nas je starogoriško dopisništvo opozorilo na priljuden, po najfletnejšem od vseh ginov poimenovan dvostezni obrat, ki je pri enih vratih vinski bar, pri sosednjih pa večerna restavracija, korajžno prebijali snežne zamete na vipavski hitri cesti in se nato takoj po odprtju zagnali za mizo v Ulici Mazzini. Hitro smo spazili, da tu predvsem pazijo, kako hude surovine čim bolj nepokvarjene prenesti do malicajočega občestva, in tako je polovica omizja globoko vzdihovala ob resda krasnem, dišečem in nedolžnem tunovem tatarcu, a boj za glavno med hladnimi rihtami se je vendarle bil med iz-jem-nim!, na roke cepkanim tatarcem ter sladkimi, le s črno ciprsko soljo in olivcem nadgrajenimi res frišnimi surovimi škampi in kozicami s Sardinije. Vse to je le sprostilo sokove prebavnega trakta pred prvim resnim testom: ogromno ponvijo, zapolnjeno z res na zob kuhanimi linguini, ki so se kopali v radodarnem odmerku dišeče belobuzaraste salse, nakuhane iz vseh sort morskega življa – uh, kako fino je bilo ob tem. Prav tako fino pa je bilo tudi ob sicer še kar brezveznih, v ponvi pečenih škampih z rožmarinom frišati jezik in grlo z Livonovim tokajem, ki je zmogel porihtati še celega, razprostrtega, v pečici pečenega malega petelinčka in sočen, zgoraj in spodaj hrustljav, v sredi pa temno rdeč kvader propisno popečenega tuna. A nato ga je na tla pričakovano položila rezina ultramarmoriranega, uležanega, menda iz Poljske izvirajočega govejega hrbta, ki smo si ga kar sami spekli na vročem, s ciprsko soljo potresenem kamnu sredi mize. Cukrali smo se – pred obveznim zaključnim požirkom hendrick’sa – s super lahkotnim, v glažu narejenim tiramisujem, pokrito jabolčno pito, frajerskim, z drobljivim biskvitom presekanim semifredom iz gozdnih sadežev ter z mini tarte tatin, narejeno iz hrušk, ki ji je umanjkal osvežilni moment. Ampak vseeno: frekvenca, na katero se splača vriniti!