Zaposlitveni razgovori za telebane?

Zaposlitveni razgovori – vedno zanimiva izkušnja in, ko že misliš, da si odgovoril na vsa možna vprašanja iz priročnika (Zaposlitveni razgovori za telebane?), katerega se delodajalci očitno poslužujejo, ker jih zanimajo popolnoma enake stvari, doživiš nekaj novega. Vprašanja o načrtovanju družine so postala nekaj vsakdanjega. Nedovoljeno, pa vseeno grobo posegajo v najbolj intimne zadeve. Ne samo, da jih zanima, ali imaš otroke, če jih nimaš, želijo vedeti zakaj ne. Torej bo potrebno s seboj nositi zdravstveno kartoteko. Ampak to je vprašanje na katerega diplomatsko odgovorim, tako da ni relevantno.

Bi pa rada delila izkušnjo, ki presega vse meje spoštljivega obnašanja.

Prijavila sem se na delovno mesto receptorja v podjetju, kjer se ukvarjajo z alternativnimi metodami zdravljenja. Na začetku je vse potekalo normalno. Prideš in izpolniš vprašalnik z osnovnimi podatki: Ime, Priimek, Datum in ura rojstva. Ura rojstva? Nesmiselno, ampak zavoljo potencialnega delovnega mesta, vprašalnik izpolnim in ga oddam. Pridem v dvorano, kjer že sedi nekaj deklet. Med čakanjem se na velikem platnu odvija intervju z lastnico podjetja, v katerem razlaga s čim se ukvarjajo, kar da vpogled v delovanje podjetja. Koristno.

Stopim v pisarno direktorja, se usedem in reče mi naj se predstavim. Ogledoval si je izpolnjen vprašalnik, z vsemi podatki, razen mojih delovnih izkušenj in presodila sem, da bi želel vedeti, kaj sem do sedaj delala. Presodila sem napačno. Začela sem mu razlagati o svojih delovnih izkušnjah in ni bil zadovoljen. Prekinil me je in vprašal: » Ali ste Slovenka?« Prosim? Vprašanje, ki me sicer ni spravilo s tira, ker sem se morala o svojem poreklu zagovarjati že prej na enem izmed razgovorov, me je pa presenetilo, ker tega nisem pričakovala… še enkrat! 34 let me nihče ni tega vprašal, zdaj pa je to kar naenkrat pomembno? Nikoli nisem imela težav zaradi svojega tipično srbskega priimka. Ne v osnovni šoli, čeprav so bili takrat vsi »na – ić Bosanci«, ne v srednji šoli,…nikjer. Svojih neuspehov nikoli nisem pripisovala priimku, nikoli nisem pomislila, da me ljudje ne bi marali zaradi priimka.

Nadaljujeva.

Zazre se v računalnik in naslednje vprašanje je še bolj absurdno kot prvo. »Ali imate vedno mrzle noge?« Ne vem kaj naj si mislim. Twilight zone. Sram me je priznati, toda vsa sposobnost treznega razmišljanja me je v trenutku zapustila. S priokusom sarkazma odgovorim in pogovor steče dalje. O meni je začel navajati dejstva, katerih se sploh nisem zavedala. V petih minutah me je analiziral, navedel nekaj mojih zdravstvenih težav, za katere tudi moja osebna zdravnica ne ve in nekaj karakternih lastnosti. V parih minutah je vedel vse o meni, razen tistega, kar bi bilo za zasedbo delovnega mesta pomembno - delovne izkušnje. To ga ni zanimalo. Vloge in življenjepisa ni bilo potrebno pošiljati, za razgovor sem poklicala, tako da nikakor ni mogel vedeti, s čim sem se ukvarjala.

Razgovor je bil končan in rekel mi je, naj se usedem pred pisarno in počakam nekaj minut. Mislila sem, da bo po nekaj minutah sporočil katera je prišla v ožji izbor in verjamem, da so to pričakovala tudi ostala dekleta. Gospod pride iz pisarne, enemu izmed deklet pred vsemi reče: »Vi ste pa nesramna, ni čudno, da ne dobite službe.« Ne vem kaj se je dogajalo za zaprtimi vrati, ko je bila pri njemu in me ne zanima, vendar je to skrajno neprimerno in žaljivo. Potem je dodal še piko na i, ko je meni rekel, ker sem sedela sama na drugem koncu dvorane, če so me dekleta izločila, ker so Slovenke jaz pa ne. ? Za tako vedenje ni opravičila. Profesionalnost na psu, še nižje je lastna presoja izobraženca o primernosti komentarjev.

To še ni vse. Sledil je zelo slab, celo patetičen poskus promocije - skupinska terapija!! Po vsem lahko sklepam, da je bilo to bistvo in ne razgovori. Trajalo je približno 45 minut, nevem natančno, ker se nisem osredotočala na dihanje in pretoke energije, v kar smo bili usmerjani, ampak sem razmišljala o tem, da je to »sick joke« in se tolažila, da se vse zgodi z razlogom. Neverjetno, prišla sem na razgovor za receptorko, namesto tega sem izvedela, da imam probleme z jetri, ledvicami, mrzlimi nogami in, da sem trmasta.

Če so želeli s tem dokazati svojo sposobnost »branja« ljudi, niso prepričali. Če so želeli pokazati s čim se ukvarjajo, bi nam to lahko vsaj povedali.

Ko je bilo konec terapije (tragikomično doživetje), smo se posamezno še zadnjič zvrstile v pisarno in tokrat je bilo govora o pravkar končani terapiji. Vprašal me je, če sem čutila negativno energijo v dvorani. Seveda sem. Razlog za to je preprost: bistvo razgovora je spoznavanje človekovih delovnih izkušenj, kratek pogovor o splošnih prepričanjih in lastnostih, ki jih predstaviš sam, in ne dve uri osebnih analiz, zdravstvenih diagnoz in terapij. Logično, da je bilo v dvorani veliko napetosti, vse smo želele stran od tam. Rekel je, da mi sporoči, ali sem sprejeta na delovno mesto ali ne. Izročil mi je še promocijsko knjižico in darilni bon v vrednosti 100 €. Super! Če se bo tako nadaljevalo, bom lahko bon izkoristila, ker bom terapijo potrebovala.

Razgovor sem imela 4. 2., o (ne)izbiri me seveda niso obvestili, so pa naslednji dan objavili še en oglas za receptorko, tokrat z drugačnimi pogoji za zaposlitev in daljšim rokom za prijavo.

Po vsem tem me vprašanje o slovenstvu še najmanj bega. Povem, da sem Slovenka, da je moj oče Srb, ki živi v Sloveniji že skoraj 60 let. Kljub temu, da se jih ne tiče, jim skoraj narišem in grafično prikažem, da sem rojena v Sloveniji. »Note to self: naslednjič vzemi s sabo kopijo rojstnega lista.«

Predvsem se sprašujem o iskrenosti zaposlitvenih oglasov na Zavodu RS za zaposlovanje. Oglaševanje prostih delovnih mest naj ne bi bila marketinška poteza iz obupa delodajalcev, ampak upanje za skoraj 125.000 brezposelnih. To je norčevanje iz ljudi, ki bi se radi počutili koristne, ki bi radi prispevali in ustvarjali. Kdo nadzira pristnost oglasov, kako je možno, da isto podjetje objavi drugi oglas za isto delovno mesto, še preden se rok za prijavo na prvega izteče? Kako lahko pričakujejo optimizem in vztrajnost pri iskanju zaposlitve, če nekje doživiš skoraj celoten tretma čiščenja »čakr«, nekje te sprašujejo o razlogih za neplodnost, nekateri isti dan odgovorijo, da je delovno mesto že zasedeno, nekateri sploh ne odgovorijo? Komedija brez primere.

Kljub vsemu verjamem, da je takih delodajalcev le peščica in da so namenjeni zgolj naši zabavi, vaški posebneži, če želite. S tem se tolažim. Resnejši so nekje tam zunaj in iščejo pridno delovno silo.

Naj za konec sporočim, da imam noge še vedno mrzle in očitno bo potreben ponoven obisk , tokrat res z namenom zdravljenja psihe, ker imam krvne izvide bp.

Lep pozdrav,

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.