Srbija: Spomin na Đinđića in daleč od dogovora s Prištino

V Srbiji se danes spominjajo obletnice atentata na prvega demokratično izvoljenega predsednika vlade Zorana Đinđića. Najprej so se ga spomnili njegova družina in ministri v njegovi vladi, sledili so sedanji premier Ivica Dačić in ministri. Okoli poldneva se je v Beogradu začel "sprehod za Zoranom". Srbski premier Dačić je danes v Beogradu dejal še, da je Srbija daleč od podpisa dogovora in sporazuma s Prištino glede srbskih občin na severu Kosova.

Kot poroča srbska tiskovna agencija Beta, je venec na Đinđćev grob v aleji zaslužnih državljanov na Novem pokopališču v srbskem glavnem mestu najprej položila Đinđićeva mama, v imenu Đinđićeve vlade pa nekdanji ministri Aleksandar Vlahović, Gordana Matković, Slobodan Milosavljević in Dragoslav Šumarac. Vence in cvetje so položili tudi številni člani Đinđićeve Demokratske stranke (DS) in državljani Srbije. Premier Ivica Dačić in ministri so po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug venec položili pred spominsko ploščo na dvorišču sedeža srbske vlade. Pred vhodom v sedež srbske vlade so pred desetimi leti ubili takratnega premiera Đinđića.

Okoli opoldneva se je v Beogradu začel tradicionalni "sprehod za Zoranom", ki se ga udeležuje več tisoč ljudi. Sprehod je pripravila DS, z njim pa naj bi Srbija na simboličen način pokazala, da Đinđićeva vizija živi še naprej. Liberalno demokratska stranka (LDP) pa je danes v srbski parlament vložila predlog resolucije, s katero naj bi ugotovili vse okoliščine atentata pred desetimi leti. V resoluciji je med drugim zapisano, da pri ugotavljanju resnice in političnega ozadja Đinđićevega umora ne smejo obstajati posamezniki in skupine, ki bi bili nad zakonom in pravico. Na obletnico atentata se je odzval tudi evropski poslanec in poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo Jelko Kacin (ALDE/LDS), ki je poudaril, da je "Srbija počasi, a vztrajno na poti v prihodnost, ki jo je začel graditi Zoran Đinđić", atentat nanj pa je "pomenil brutalno prekinitev demokratizacije Srbije po padcu Miloševića".

"Vendar pa njegova žrtev ni bila zaman: danes vidimo, da je njegov vpliv na zgodovino Srbije mnogo večji, kot smo si lahko še včeraj zamišljali. V Srbiji sedaj obstoji trden konsenz o nujnosti evropskih integracij, pragmatizem je postal sestavni del političnega življenja in stranke dobesedno tekmujejo, katera bolj spoštuje in nadaljuje Đinđićevo politično nasledstvo. Po njegovi smrti so njegove ideje preobrazile Srbijo. Etika odgovornosti počasi izpodriva etiko principov, kot je nekoč dejal Đinđić. To je njegova največja politična zmaga, iz katere se lahko učijo številni politiki današnje vladajoče koalicije in opozicije," je zapisal Kacin.

"Atentat in smrt Đinđića tistega marčevskega jutra sta pomenila tudi konec nekega obdobja, ko je bila regija ena od ključnih točk vseh relevantnih razprav mednarodne politike. Ni bilo več samoumevno, da bosta Hrvaška in Srbija sočasno postali polnopravni članici EU," pa je za STA ob obletnici atentata ocenil mednarodni svetovalec za področje jugovzhodne Evrope in zahodnega Balkana Borut Šuklje. 12. marca 2003 je bil takratni srbski premier Đinđić hudo ranjen v trebuh in hrbet v streljanju pred sedežem srbske vlade v Beogradu. Odpeljali so ga v eno od beograjskih bolnišnic, kjer so ga operirali, a je poškodbam podlegel.

Srbijo je sicer s prihodom Đinđića na oblast zajela reformna mrzlica, a po dobrih dveh letih na položaju je združba politikov in mafije nanj izvedla atentat. Za sodelovanje v atentatu so leta 2007 na dolgoletne kazni obsodili 12 ljudi, med katerimi so trije še na begu. Nekdanji namestnik enote za posebne operacije, t. i. rdečih baretk, Zvezdan Jovanović je kasneje prevzel odgovornost za umor. To je po lastnih navedbah storil po nalogu nekdanjega poveljnika enote Milorada Lukovića Legije, ki naj bi mu dejal, da namerava Đinđić haaškemu sodišču izročiti pripadnike rdečih baretk. Na dan atentata so v Srbiji razglasili izredne razmere in sprožili operacijo Sablja, v okviru katere se je policija lotila do takrat najobsežnejšega lova na pripadnike organiziranega kriminala.

Drugače pa Srbija ostaja še daleč od dogovora in sporazuma s Prištino glede srbskih občin na severu Kosova. Kosovski premier Hashim Thaci je zavrnil ponedeljkovo izjavo srbskega predsednika Tomislava Nikolića, da je Priština glede omenjenega vprašanja popustila. Thaci je v kosovskem parlamentu, kjer je poslance seznanil z dialogom med Prištino in Beogradom, zatrdil, da so podlaga za pogovore kosovska ustava in zakoni ter načrt nekdanjega posrednika Združenih narodov Marttija Ahtisaarija. Kosovski premier je še dejal, da na ponedeljkovih pogovorih z Dačićem v Bruslju ni bil dosežen kompromis, da pa še naprej ostaja optimist.

Nikolić je v ponedeljek po pogovorih z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton dejal, da je Priština popustila in da sta strani blizu dogovora. Njegove besede glede dogovora je danes zanikal tudi srbski premier. Dačić je na novinarski konferenci v Beogradu dejal, da ni napredka glede pristojnosti in da je temeljna težava, da Priština ne pristaja na spremembo svoje zakonodaje. Glede komentarja na Nikolićevo izjavo, da je Priština popustila, pa je Dačić dejal, da je Kosovo popustilo "glede na stališča z dveh ali treh" prejšnjih sestankov. Hkrati je dejal, da je zadovoljen s ponedeljkovim sestankom. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo EU storila vse, da bo dosežen dogovor.

Dačić je še dejal, da si Srbija želi politična zagotovila mednarodne skupnosti za kosovske Srbe in da je pripravljena na podpis tovrstnega dogovora. "Srbija je pripravljena za politični dogovor o mednarodnih zagotovilih, saj bodo ta odpravila nevarnost oboroženega konflikta v regiji," je še dejal Dačić. (STA, mm)