Ukinitev brezplačnega vzporednega in zaporednega študija

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je konec januarja drastično poseglo v avtonomijo slovenskega javnega šolstva z zmanjševanjem števila vpisnih mest za šolsko leto 2013/2014 na javnih univerzah. Poleg obsežnega krčenja mest za tiste, ki se na univerze vpisujejo prvič, je ministrstvo študentom odvzelo možnost brezplačnega vzporednega in zaporednega študija, ki mu je bilo v prejšnjih letih namenjenih 5 % celotnega števila mest na posameznem študijskem programu. Študentu, ki želi pridobiti drugo dodiplomsko izobrazbo, z letošnjim razpisom preostane le vpis na izredni študij, ki pa se z zelo omejenim številom mest izvaja le na nekaterih programih. Študent, ki je že vpisan na določen študijski program ali pa je že pridobil dodiplomsko izobrazbo, tako na Univerzi v Ljubljani ne more več študirati mikrobiologije, politologije, kemije, matematike, elektrotehnike, gradbeništva, zgodovine, anglistike, psihologije, veterinarstva, medicine itd. Država torej študentom krati pravico do več kot ene izobrazbe, tudi če so zanjo pripravljeni plačati. Mednje sodiva tudi midve, ki sva z izgubo možnosti dodatnega študija ostali prikrajšani za pridobivanje znanja in s tem povezanih življenjskih perspektiv.

Ministrstvo naj bi – tako utemeljuje – z ukinitvijo vzporednega in zaporednega študija onemogočilo fiktivno vpisovanje, vendar se zdi, da je taka razlaga le krinka za nepremišljeno in neutemeljeno odtegovanje sredstev javnim univerzam. Morebitno izkoriščanje statusa študenta bi bilo mogoče preprečiti s temeljitejšim preverjanjem kandidatov za vpis s poenotenim informacijskim sistemom. Na tak način se ne bi omejevale pravice večine, ki se ne vpisuje z namenom pridobiti status. Vzporedni in zaporedni študentje so namreč praviloma najobetavnejši predstavniki svoje generacije, ki jih v pridobivanje dodatne izobrazbe ženejo ambicije, vedoželjnost in že doseženi uspehi.

V drugačnih časih bi morda tako dejanje glasno odmevalo v javnosti, danes pa zanj ve komaj peščica študentov, kaj šele širša javnost. V obdobju, ko na vseh področjih doživljamo slabšanje pogojev za življenje in kratenje pravic, na aroganco in samovoljnost politikov pa smo postali že skoraj neobčutljivi, je takšen ukrep očitno veliko laže pomesti pod preprogo. Vseeno se moramo zavedati, da pri ukinitvi brezplačnega vzporednega in zaporednega študija – ob kateri ministrstvo razpisuje koncesije za zasebne visokošolske programe – ne gre le za nedolžno varčevanje. Gre za temeljit poseg v obstoječo strukturo javnega šolstva, za zmanjševanje dostopnosti brezplačnega študija in korak k privatizaciji znanja. Ob takem omejevanju možnosti za izobraževanje najbolj sposobnih in motiviranih študentov ni težko predvideti, da se bo trend iskanja študija in zaposlitev v tujini le še povečeval.

Zdi se nama absurdno, da si v časih, ko se po celem svetu poudarja pomen interdisciplinarnosti, država pod krinko varčevanja navkljub opozorilom študentskih organizacij in strokovne javnosti dovoli poseči v temeljne pravice svojih državljanov. Žalostno je, da se politiki – ki jim je bila izobrazba v nasprotju z nami omogočena – ne zavedajo, da znanje ni vrednota, katere pomembnost bi se smela prilagajati trenutnim interesom vladajočih.