Ciper želi milejše pogoje za finančno pomoč

Ciprski predsednik Nikos Anastasiades je v noči na ponedeljek prepričeval Bruselj, da nekoliko omili pogoje za prejem finančne pomoči držav z evrom v višini 10 milijard evrov. Po poročanju medijev naj bi si Anastasiades prizadeval za znižanje dajatve za manjše denarne vloge, kljub temu pa namerava z obdavčitvijo zbrati 5,8 milijarde evrov.

Ciprski parlament mora namreč danes sprejeti zakonodajo o obdavčenju bančnih depozitov, k čemur se je država zavezala v Bruslju v zameno za pomoč držav z evrom v višini 10 milijard evrov. Ciper se je namreč zaradi velike izpostavljenosti predimenzioniranega bančnega sektorja in gospodarstva do Grčije znašel na robu bankrota.

Države z evrom so otoški državi po maratonskem zasedanju v soboto zgodaj zjutraj odobrile 10 milijard evrov pomoči, a v zameno zahtevale poseben ukrep. Ciper je tako pristal na uvedbo posebnega davka na bančne depozite, ki naj bi bil za depozite, nižje od 100.000 evrov, 6,75-odstoten, za depozite, višje od 100.000 evrov, pa 9,9-odstoten.

V zameno naj bi sicer varčevalci dobili delnice v svoji banki v enaki vrednosti, kar pa večine varčevalcev, ki so konec tedna stali v dolgih vrstah pred bankomati, ni pomirilo. Zaradi tega si ciprski predsednik prizadeva za omilitev pogojev.

Po poročanju medijev naj bi tako varčevalci, ki bodo vloge na bankah ohranili več kot dve leti, dobili tudi vrednostne papirje, vezane na prihodnje donose od velikih zalog plina, ki naj bi jih imel Ciper v morju okoli otoka.

Po neuradnih informacijah naj bi Anastasiades želel Bruselj prepričati, da se posebni davek za depozite, nižje od 100.000 evrov, zniža na tri odstotke, za depozite med 100.000 in 500.000 evrov zviša na 10 odstotkov, za depozite večje od 500.000 evrov pa naj bi skušal doseči 12-odstotno obdavčitev.

Obdavčitvi depozitov nasprotujejo tudi v Rusiji, ki jih bo obdavčitev tudi najbolj prizadela. Ruski predsednik Vladimir Putin je dogovor o reševanju Cipra s strani držav območja z evrom že označil za "nepravičen, neprofesionalen in nevaren".

Zaradi napovedane obdavčitve se je ruski predsednik že sestal s svojimi svetovalci, ciprski finančni minister Mihalis Saris pa bo zaradi tega najverjetneje v prihodnjih dneh tudi obiskal Moskvo.

Razlogi za obisk ministra uradno še niso bili pojasnjeni, po neuradnih informacijah pa naj bi Saris z Moskvo skušal doseči dogovor o prestrukturiranju 2,5 milijarde evrov pomoči, ki jih je Rusija leta 2011 namenila Cipru.

Prav tako uradno niso znani podatki o vrednosti ruskih depozitov na Cipru, po ocenah bonitetne agencije Moody's pa naj bi imela ruska podjetja na Cipru za 19 milijard dolarjev depozitov, dodatnih 12 milijard depozitov pa naj bi imele ruske banke.

Ciper je peta država v območju evra, ki bo prejela mednarodno finančno pomoč. Pred njo so morale zanjo zaprositi Grčija, Irska, Portugalska in Španija. Država bo prejela 10 milijard evrov pomoči, v programu pa bosta najverjetneje sodelovala še Rusija ter Mednarodni denarni sklad (IMF). (STA, mh)