ECB ugodil prošnji Cipra
Evropska centralna banka (ECB) je pripravljena pristati na spremembe dogovora glede finančne pomoči Cipru, tako da dajatev na nižje denarne vloge le ne bi bi bila tako visoka, kot je bilo sprva predvideno. S tem se strinjajo tudi v Nemčiji, iz Grčije pa so sporočili, da Cipru stojijo ob strani. Ekonomisti medtem opozarjajo na odliv denarja s Cipra.
Ciprska vlada si prizadeva za spremembo dogovora z evroskupino, vezanega na uvedbo zakonodaje o obdavčenju bančnih depozitov. V Nikoziji so namreč prepričani, da bi bil posebni 6,75-odstotni davek na bančne depozite, nižje od 100.000 evrov, previsok in da bi zamajal zaupanje v ciprski bančni sistem.
V ECB so, dokler bo struktura obdavčenja denarnih vlog taka, da bo Cipru uspelo z njo zbrati 5,8 milijarde evrov, pripravljeni na spremembo dogovora. "Prilagoditveni program je stvar Cipra, ne trojke ali drugih vlad," je danes poudaril član izvršilnega odbora ECB Jörg Asmussen. "Če želi ciprski predsednik spremeniti strukturo davka na denarne vloge, je to v njegovih rokah. Zagotoviti mora le, da bo zbrana vsota enaka dogovorjeni," je dodal.
Podobnega mnenja so tudi v Nemčiji. V Berlinu se namreč strinjajo, da je odločitev, kako zbrati sredstva, potrebna za izpolnitev dogovora evroskupine, stvar ciprskih oblasti. "Kako bo Ciper prispeval svoj delež, kako bo poskrbel za financiranje, se bo odločila ciprska vlada," je danes dejal tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel, Steffen Seibert, ki verjame, da bo imela finančna pomoč tej otoški državi "pomirjujoč učinek" na evropsko denarno unijo.
Optimistični so tudi v Grčiji. Grški premier Antonis Samaras je danes izrazil prepričanje, da bo Ciper krizo, s katero se sooča, kmalu premagal. "Blaginja in gospodarska rast se bosta kmalu vrnili," je napovedal. Poudaril je še, da Grčija Cipru stoji ob strani.
S tem pa se nikakor ne strinjajo ekonomisti. Prepričani so, da bo davek na denarne vloge Ciper potisnil v recesijo, ki bo trajala več let. Kot ocenjujejo, bodo Rusi s Cipra umaknili na milijarde evrov. "Zakaj bi denar pustili na Cipru? Odnesli ga bodo nekam, kjer bo varen," je denimo za francosko tiskovno agencijo AFP poudaril ekonomist Simeon Matsi. "Po naših informacijah bo s ciprskih bank odšlo na milijarde evrov. V fazi prenakazila so že tri milijarde evrov. Komitenti so se s tem namenom že obrnili na odvetnike," je dodal.
Pred negativnimi posledicami tovrstnega davka je opozorila tudi bonitetna hiša Moody's. Po besedah njenih predstavnikov bo to slabo vplivalo na lastnike denarnih vlog in posojilodajalce. Prepričani so še, da se bo s tega naslova povečalo tveganje za odliv kapitala tudi v drugih ranljivih evrskih državah.
Države z evrom so otoški državi po maratonskem zasedanju v soboto zgodaj zjutraj odobrile 10 milijard evrov pomoči, a v zameno zahtevale poseben ukrep. Ciper je tako pristal na uvedbo posebnega davka na bančne depozite, ki naj bi bil za depozite, nižje od 100.000 evrov, 6,75-odstoten, za depozite, višje od 100.000 evrov, pa 9,9-odstoten.
Ciprski predsednik Nikos Anastasiades si zdaj prizadeva za nižji davek za nižje depozite. Ciprska tiskovna agencija CNA navaja, da je velika možnost, da bo davek za depozite do 100.000 evrov na koncu blizu nič odstotkov. (STA, mh)