Pravosodni nadzor? Osebna kaprica.

V Mladini številka 9 je bil 1. marca 2013 na strani 23 objavljen članek novinarja Petra Petrovčiča z naslovom „Pravosodni nadzor? Osebna kaprica. „, ki je objavljen tudi na spletni strani. Novinar ni nikoli niti poskusil pridobiti mojih odgovorov, v članku meša osebna stališča, komentarje in dejstva, povzetek prispevka pa je, da sem pri svojem delu neprofesionalna in, kot razumem, zanj tudi neprimerna. Nesmiselno bi se bilo spuščati v polemiko o upravičenosti takšnih trditev in namigovanj, zato v nadaljevanju izpostavljam zgolj nekaj dejstev, na podlagi katerih si je mogoče oblikovati objektivnejšo sliko:

1. Novinar je napisal, da mora na podlagi novega Zakona o državnem tožilstvu generalni direktor Vrhovnega državnega tožilstva imeti opravljen pravniški državni izpit in v bistvu izpolnjevati pogoje za imenovanje na tožilsko funkcijo. Podatek je napačen. Pogoj opravljenega pravniškega državnega izpita z zakonom za mesto generalnega direktorja ni predpisan, pogoji za delovna mesta javnih uslužbencev pa se lahko določijo le, če tako predpisuje zakon.

2. V članku je kot dejstvo zapisno, da je bil drugi kandidat za mesto generalnega direktorja Direktorata za državno tožilstvo po izobrazbi in izkušnjah primernejši kot jaz. Kaj avtor ve o izobrazbi in izkušnjah drugega kandidata, mi ni znano, zagotovo pa vem, da me o mojih znanjih in izkušnjah novinar ni nikoli ničesar vprašal, tako da ne vem, na čem temelji ta primerjava.

3. Novinar piše še, da bi bil nadzor bolj primeren v času, ko sem sama opravljala delo generalnega sekretarja Vrhovnega državnega tožilstva in je bila Barbara Brezigar generalna državna tožilka, saj mi je bil neupravičeno izplačan del dodatka za povečan obseg dela, ki naj bi ga morala vrniti po odhodu z Vrhovnega državnega tožilstva. Vira tega napačnega in potvorjenega podatka novinar ne navede. Najprej – šlo je za del dodatka za delovno uspešnost in ne za dodatek za povečan obseg dela. Sicer pa je nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar dajala izjemen poudarek zakonitosti poslovanja in je tudi dosledno izvajala zakonske pristojnosti v zvezi z nadzorom nad pravilnostjo in zakonitostjo porabe javnih sredstev. V okviru teh pristojnosti se je med drugim pregledalo tudi poslovanje v segmentu delovne uspešnosti, kjer je dejansko bila ugotovljena napaka pri delu izplačila za mojo delovno uspešnost. Pomotoma preveč izplačan znesek sem takoj po ugotovitvi napake vrnila, vse skupaj pa se je odvijalo v začetku poletja 2009!!!!!, torej dve leti pred potekom mandata Barbare Brezigar in 3 leta pred mojim odhodom iz državnega tožilstva, ne pa po mojem odhodu iz tožilstva leta 2012, kot napačno in senzacionalistično prikazuje novinar. Dramatični poziv k nadzoru ob pravilnih podatkih tako povsem zvodeni, saj je bila napaka odkrita in odpravljena z notranjim nadzorom pred štirimi leti!

5. In še to – drži, kar piše novinar, več let sem sodelavka Barbare Brezigar. Na to sem ponosna in cenim, da sem imela možnost delati z njo, saj je užitek delati s predstojnikom, ki spoštuje predpise, sprejema drugačna mnenja in je pri delu suveren.