Sovražno o splavu

Prejšnji petek je v državnem zboru na zasedanju komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti potekala javna predstavitev mnenj na temo »sovražni govor«. Razpravljali so številni predstavniki civilne družbe. Nekatere razloge za krepitev sovražnega govora pa je razkrila kar razprava sama.

Ko se je bližala koncu, so se k njej priglasili tudi aktivisti desničarskih civilnih združenj, bolje rečeno predstavniki civilne družbe, povezane z rimskokatoliško cerkvijo. Teza, ki so jo vsi po vrsti postavili, je bila, da je sovražni govor tudi podpora 55. členu ustave, s katerim je določeno, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno. In celo, da je sovražni govor molk namesto nasprotovanja temu členu ustave. Javno predstavitev mnenj o sovražnem govoru so zlorabili za propagiranje nasprotovanja splavu.

Čeprav smo v preteklosti to razpravo že imeli (začel jo je tedanji nadškof metropolit Franc Rode z besedami o sramotnem členu slovenske ustave) in jo končali z utemeljitvijo, da gre za ustavno pravico (te pa uživajo najvišje varstvo), se zadnje čase očitno načrtno in organizirano spet začenja. V evropskem parlamentu je eden izmed prvoborcev sicer zelo osamljenega mnenja o nujnosti omejevanja svobodne izbire prav slovenski evroposlanec iz vrst NSi Lojze Peterle.

In ko so predstavniki omenjene procerkvene civilne družbe s svojim pogledom na sovražni govor v državnem zboru dejansko napadli ustavno pravico in ženske, ki jim ustava omogoča svobodno izbiro, je predsedujoča komisiji, poslanka Pozitivne Slovenije Tamara Vonta, malce »izgubila« živce. Kadar so namesto o sovražnem govoru začeli o splavu, jih je opozorila, naj se vrnejo k temi. Tistim, ki tega niso storili, je vzela besedo, nekaterim celo pokazala vrata razpravne dvorane državnega zbora.

Neprimerno? Morda. Gotovo pa nič manj neprimerno kot agitacija proti ustavni pravici, in to v sklopu razprave o pojavih sovražnega govora. Si nestrpnost zasluži strpen odziv? Vontova očitno meni, da ne. Mi smo podobnega mnenja.