Prizadevanja za čim krajši kazenski postopek so vsekakor v skladu z zahtevo po sojenju v razumnem roku, vendar so hkrati v nasprotju z drugimi temeljnimi procesnimi jamstvi.
Intervju / Dr. Zlatan Dežman: Hitrejši, a krivičnejši kazenski postopek
višji sodnik in predstojnik Katedre za kazensko pravo na Pravni fakulteti v Mariboru

Zlatan Dežman je teoretik in je praktik. Po nekaj desetletjih na položaju kazenskega sodnika v razpravni dvorani ima malokdo več izkušenj z rabo kazenskopravne zakonodaje v praksi. Na podlagi teh izkušenj svari pred konceptualno reformo zakona o kazenskem postopku in diskontinuiteto, ki bi jo ta prinesla. Poenostavljanju postopka, ki bi ga povzročila odprava sodne preiskave, nasprotuje, ker standardi varovanja človekovih pravic po njegovem mnenju niso nikdar previsoki.
Ste med tistimi, ki opozarjajo na spornost odprave sodne preiskave, zaradi katere bi bil kazenski postopek do sojenja v rokah izključno tožilstva in policije. A za pravosodno ministrstvo je tudi v novi vladi pristojna ista stranka, celo isti minister, reforma se bo verjetno v enakem tempu pripravljala naprej.
O tem ne dvomim. Ne glede na to, katere stranke sestavljajo koalicijo, je očitno, da je politika odločena, da vsekakor korenito prenovi kazenski postopek, čeprav ga je od leta 1995, ko je pričel veljati zakon o kazenskem postopku, temeljito spremenilo že enajst novel, dvanajsta pa je v pripravi. Že od osamosvojitve potekajo razprave o temeljiti prenovi zakona z namenom, da postane kazenski postopek hitrejši in zato tudi učinkovitejši. Tak namen naj bi se dosegel z odpravo instituta preiskovalnega sodnika in z uvedbo tožilske preiskave, kar pomeni, da se bo pomembno spremenila celotna struktura predhodnega kazenskega postopka. Da prehod v tako radikalno spremenjen procesni sistem ni preprost, dokazujeta oba zavrnjena koncepta, z enakimi dilemami pa se spoprijemamo tudi pri tretjem. Težišče celotnega procesnega dogajanja se v takšnih postopkih prenaša na obdolženca, kar pomeni, da se moderni kazenski postopek ponovno vrača k obdolženčevemu priznanju, to ponovno postaja kraljica dokazov ter tako izpodriva primarnost obdolženčeve ustavne pravice do molka in vrste drugih ustavnih pravic za ceno večje procesne učinkovitosti.