Kranjec: Banka Slovenije je dobro nadzirala bančni sistem

Banka Slovenije je svojo nalogo po ocenah guvernerja Marka Kranjca opravljala enako dobro kot druge centralne banke po Evropi. Kranjec je tako tri mesece pred iztekom guvernerskega mandata na današnji novinarski konferenci v Ljubljani zatrdil, da je Banka Slovenije v okviru svojih pristojnosti dobro nadzirala bančni sistem. Slovenski bančni sistem tako po Kranjčevih besedah ni bolj okužen kot bančni sistemi drugih perifernih članic območja evra.

Ponovil je, da so izgube v bančnem sistemu posledica kreditiranja pred krizo, ko se je obseg posojil na valu optimizma izjemno hitro povečeval, banke pa so ta kreditni razmah financirale s takrat poceni zadolževanjem na medbančnih trgih.

Banka Slovenije po pojasnilih guvernerja bankam ne more preprečevati kreditiranja, mora pa ocenjevati tveganja, in ta so bila pred krizo in še vse do leta 2010 sorazmerno nizka. Z recesijo pa se je delež slabih posojil zvišal na trenutnih 14 odstotkov.

Prelaganje odgovornosti za trenutne razmere na Banko Slovenije je po Kranjčevem mnenju posledica nerazumevanja funkcije osrednjega nadzornika bančnega sistema. Povedal je, da so v Banki Slovenije opazovali portfelj in zahtevali oslabitve, rezervacije in dokapitalizacije. "Naredili smo vse, kar smo lahko naredili, nismo pa naredili tistega, česar nismo mogli," je bil jasen.

Vprašal se je še, kaj je kriterij uspešnega nadziranja - je to delež slabih posojil ali stabilnost finančnega sistema v smislu zagotavljanja njegove likvidnosti, odsotnosti panike med prebivalstvom in to, da nobena banka ni potrebovala in ne potrebuje nujne likvidnostne pomoči Evropske centralne banke. Spomnil je, da je veliko članic območja evra moralo zaprositi za to pomoč.

Kranjec je izpostavil, da sta v slovenskem bančnem sistemu dve skupini bank. Tri največje v pretežno državni lasti, kjer je nad korporativnim upravljanjem bdela država, imajo bistveno več težav in slabih posojil kot tiste, ki niso v državni lasti.

Če je Banka Slovenije uspela ustrezno nadzirati banke v zasebni lasti, se je treba po Kranjčevih navedbah vprašati, zakaj niso banke v pretežno državni lasti v enako dobrem položaju, in pa, ali je razlog za to Banka Slovenije ali kaj drugega. Ob koncu mandata zato Kranjec ocenjuje, da je dobro vodil Banko Slovenije in da je ta dobro nadzirala bančni sistem. V celoti pa nikoli ni mogoče preprečiti težav, je ugotovil in dodal, da tako kažejo tudi izkušnje drugih držav.

Glede pisanja v medijih o domnevni neracionalnosti poslovanja je novinarjem predstavil informacije o tem, da je Banka Slovenije skupne stroške od leta 2007 znižala za 21 odstotkov, od tega stroške plač za 7,5 odstotka, materialne stroške pa za skoraj 40 odstotkov. "Če mi pripeljete katero koli institucijo s takšnimi rezultati, vas povabim na kosilo," se je pošalil.

Glede nekaterih očitkov o kadrovskih zamenjavah ob koncu mandata pa je odgovoril, da nima absolutno nobenega interesa nastavljati svoje ljudi v instituciji, iz katere odhaja.

Pojasnil je, da nekaterim vodilnim zaposlenim poteče mandat in da je treba izpeljati postopke z vsemi zahtevanimi roki. Ob tem je poudaril, da končne odločitve sprejema svet Banke Slovenije kot kolektiven organ.

Kranjcu mandat poteče sredi julija. Na vprašanje, ali se bo upokojil, je odgovoril, da tega še ne more reči, da pa ga bomo vsekakor še kaj videli. DZ naj bi sicer prav danes za Kranjčevega naslednika imenoval Boštjana Jazbeca. (STA, mh)