Kritika / Zambezija
Zambezia, 2012
Wayne Thornley
proti
Levji kralj.
Animirane filme danes delajo povsod, širom sveta, tudi v najbolj eksotičnih deželah, toda na koncu vsi ti animirani filmi izgledajo kot holivudske produkcije – po malem Disneyjeve, po malem Pixarjeve in po malem DreamWorksove. In če rečemo, da se »na koncu« zvedejo na holivudski skupni imenovalec, jih precenimo.
Zambezija, ki je nastala v Južni Afriki (via Triggerfish), se namreč na holivudski skupni imenovalec zvede že takoj na začetku, saj že od prvega kadra izgleda kot Levji kralj, le da leve zamenjajo sokoli, tako da se kljub stalni hiperaktivnosti junakov ne moremo znebiti vtisa cenenosti. Še več, vse te afriške živali, ki živijo v utopični, rajski Zambeziji, so v nenehnem ringelšpilskem gibanju prav zato, da bi prikrile, da same nimajo nobene originalne ideje. Nobene vsebine. Dialogi zvenijo tako, kot da bi bili sneti naravnost iz Levjega kralja. Celo frazo circle of life slišimo. Toda Zambezi ne posvoji le Disneyjevih sloganov, ampak tudi Disneyjevo moralo. In Disneyjeve klišeje. In klišeji so tu res drug drugemu v napoto.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.