Premosorazmerno z našo neumnostjo

Vpogled v zgodovinske podatke o zahtevani donosnosti na dve izmed najbolj reprezentativnih slovenskih državnih obveznic (obveznica RS66 zapade 9. septembra 2024, obveznica RS63 pa 6. februarja 2019) razkrije, da sta se meji sedmih odstotkov, torej tisti magični meji, ko naj država ne bi bila več sposobna odplačevati svojih dolgov, najbolj približali in jo celo prestopili v trenutkih, ko so politiki govorili ali delali največje neumnosti.

Denimo, ko je opozicija zrušila pokojninsko reformo na referendumu. Ali pa, ko je nekdanji predsednik vlade Janez Janša za potrebe notranjepolitičnega obračunavanja nakazal, da bo Slovenija prisiljena zaprositi za zunanjo finančno pomoč. In tudi, ko je Janša konec avgusta lani, malo pred zadolžitvijo države na ameriškem trgu, izjavil, da Sloveniji grozi nelikvidnost, če si ne bo mogla sposoditi denarja, se pravi, ko je vlagatelje plašil z bankrotom države, namesto da bi jih pomirjal in jim Slovenijo predstavil kot trdno in zaupanja vredno državo.

Za zadnji velik skok zahtevane donosnosti je krivo predvsem povezovanje Slovenije s Ciprom v tujih medijih, domači politiki pa so odgovorni, ker niso znali pomiriti finančnih trgov in jim predstaviti kredibilnih ukrepov za izhod iz krize. Zahtevana donosnost je seveda pomembna šele, ko se država na novo zadolži na mednarodnih finančnih trgih. Dan prej ali pozneje je skoraj povsem irelevantna. Ni sicer nepomembna, saj se donosi na obstoječe obveznice uporabljajo za določanje cen novih, vendar pa ni nekaj, zaradi česar bi se pretirano obremenjevali že mesece pred zadolžitvijo. »Dokler se država ne misli na novo zadolžiti, gre za igro med imetniki naših državnih vrednostnih papirjev in njihovimi kupci na sekundarnem trgu,« pravi dr. Ivan Ribnikar. Tuji investitorji so polni denarja, imajo ga toliko, da vedo, kam bi ga naložili, kar pomeni, da se bodo takrat, ko bo Slovenija izdala novo serijo državnih obveznic, pripravljeni pogajati o ceni. Še zdaleč torej ni rečeno, da se bo naša država denimo jeseni zadolžila po takšni ceni, kot jo finančni trgi terjajo danes. Ali kot pravi dr. Jože Mencinger: »V medijih kar naprej poslušam in berem izjave, da se zadolžujemo po več kot šestodstotni obrestni meri, čeprav se sploh ne zadolžujemo. Takšno poročanje medijev in 'strokovnjakov' povečuje nervozo in sili vlado v neracionalne poteze.«