Dva leva / Vlado Miheljak: Kako so nam ukradli socializem

Prvega ne pozabiš nikoli – Maja

Za akumulacijo kapitala je zato načeloma nebistveno, kdo ob tej ’rastoči zamenljivosti ljudi’ nastopa kot funkcionar njenega gibanja in skrbi za njen nemoteni potek.

Ne vem, ali je res ali gre zgolj za urbano legendo, a v drugi polovici osemdesetih se je na Poljskem in iz nje širila anekdota, da je nekdo izkoristil cenzorsko nepazljivost pri »osrednjem« režimskem glasilu Trybuna Ludu (Ljudska tribuna) in v malih oglasih objavil ponudbo s približno tako vsebino: »Zamenjam enosobno stanovanje v Varšavi za spalno vrečo na pločniku New Yorka.« Ekonomija domislice je kajpak jasna: varnost zamenjam za svobodo. A iz današnje perspektive in izkušnje je domislica popolnoma zgrešena. Za preverjanje ni več treba iti newyorškim pločnikom nasproti, kajti pločniki so prišli k njim; k nam. V dežele nekoč (socialno) varnega socializma. No, za Jugoslavijo, sploh pa Slovenijo, je šala imela omejeno veljavnost, ker je bila vsaj svoboda gibanja, kot v edini t. i. vzhodno- oz. južnoevropski socialistični državi, široko zastavljena. Nismo pa takrat še vedeli oziroma se zavedali, da je tudi vprašanje svobode relativno.