Sojenje nemškim desničarskim skrajnežem se je začelo

Na sodišču v Münchnu se je danes začelo sojenje nemški neonacistični skupini Nacionalsocialistično podzemlje (NSU), ki ji pripisujejo umore devetih priseljencev ter policistke. Glavna obtoženka Beate Zschäpe se mora zagovarjati kot sostorilka. Skupaj z njo na zatožni klopi sedijo še štirje domnevni pomagači.

Sojenje velja za eno najpomembnejših v zgodovini zvezne republike. Zaradi spora glede dodelitve mest za novinarje v sodni dvorani se je težko pričakovani proces pričel s skoraj tritedensko zakasnitvijo.

Pred začetkom sojenja je več skupin, tudi predstavniki turških združenj, pred sodiščem protestiralo proti rasizmu in desničarskemu nasilju. Veliko ljudi je na sodišče prišlo že v zgodnjih jutranjih urah, da bi si zagotovili mesto v dvorani. Za nemoten potek sojenja bo skrbelo okoli 500 policistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na zatožni klopi se je znašlo skupno pet ljudi: 38-letna Zschäpejeva, nekdanji visoki predstavnik desničarske Nacionaldemokratske stranke Nemčije (NPD) 38-letni Ralf Wohlleben in 33-letni Carsten S., ki naj bi morilski trojici NSU priskrbela orožje, ter 33-letni Andre E. in 38-letni Holger G., ki naj bi bila tesna zaupnika oziroma podpornika skupine.

Wohlleben in Carsten S. sta tako kot Zschäpejeva obtožena sostorilstva pri umorih, Andre E. in Holger G. pa podpore skupini.

Poleg Zchäpejeve sta morilsko trojko NSU sicer sestavljala še Uwe Mundlos in Uwe Böhnhardt, ki pa sta novembra 2011 storila samomor. Po njuni smrti je Zschäpejeva zažgala njihovo skupno stanovanje v saškem Zwickauu, nato pa se predala policiji. Od takrat je v preiskovalnem zaporu, a molči.

Teroristična celica NSU je med letoma 2000 in 2007 umorila deset ljudi - osem priseljencev turškega in enega grškega porekla ter mlado nemško policistko. Poleg tega je leta 2004 na prometni nakupovalni ulici v Kölnu izvedla napad z bombo z žeblji, v katerem je bilo ranjenih več kot 20 ljudi, izvedla pa je tudi več bančnih ropov.

Obtožnica je dolga 488 strani, tožilstvo pa je na sojenje povabilo 606 prič. Sodnemu senatu predseduje 59-letni Manfred Götzl, ki je znan po tem, da se strogo drži pravil. Velja za zelo natančnega, temeljitega, poštenega in občasno vzkipljivega. Ponaša se z izkušnjami s spektakularnimi primeri.

Leta 2005 je Götzl na dosmrtni zapor obsodil morilca nemškega modnega carja Rudolpha Moshammerja, prav tako dosmrtno ječo je leta 2009 izrekel takrat 90-letnemu nekdanjemu častniku nemške nacistične vojske Josefu Scheungraberju, čeprav se je ta še komajda spominjal pokola nad italijanskimi civilisti leta 1944 in je njegova obramba zahtevala oprostitev.

Velik interes, ki vlada za tokratno sojenje, ni le posledica dejstva, da gre za skupno deset umorov, za katere naj bi bi bila odgovorna NSU. Nemška javnost je bila namreč posebej zgrožena ob dejstvu, da so lahko trije iskani neonacisti kar 13 let neovirano živeli v Nemčiji in izvajali napade.

"Proces je velika priložnost, da popravimo dejstvo, da je zatajila država, in ponovno vzpostavimo miroljubno sožitje v pravni državi," je dejala ena od odvetnic sorodnikov žrtev Angelika Lex. Da je proces pomemben, ocenjuje tudi predsednik turške skupnosti v Nemčiji Kenan Kolat in poudarja, da bi moral pokazati, da "misli Nemčija v boju proti rasizmu in desničarskemu ekstremizmu resno".

Sodni proces naj bi trajal do januarja 2014, obstaja pa velika verjetnost, da se bo zavlekel. Po oceni predsednika višjega deželnega sodišča Karla Huberja bi lahko trajal tudi dve leti in pol.

Pred začetkom sojenja, za katerega vlada izjemno veliko zanimanje, so morali v celoti prenoviti sodno dvorano, ki pa ni rešila težave, da je dvorana premajhna za vse, ki bi želeli v živo spremljati dogajanje.

Od skupno 250 stalnih mest mest v dvorani so jih 50 namenili novinarjem, med katerimi pa ni bilo nobenega turškega, čeprav je bilo kar osem žrtev turškega rodu. To je na turški strani vzbudilo ostre kritike. Na sodišču so se branili, da so se turški novinarji prijavili prepozno in da je izbor medijev potekal po "objektivnih in preverljivih kriterijih".

Turški časnik Sabah je zato vložil pritožbo na nemško ustavno sodišče, ki je odločilo, da mora münchensko sodišče zagotoviti mesta tudi za tuje medije. Prav zaradi tega zapleta so sojenje, ki bi se moralo začeti 17. aprila, preložili na 6. maj.

Za 50 novinarskih mest se je sicer potegovalo kar 927 novinarjev. Štiri mesta bodo sedaj pripadla turškim, po eno pa grškim in iranskim medijem. Z novo razdelitvijo so brez stalnega mesta ostali številni nemški časniki, ki so jim v prvem postopku mesta zagotovili. Nekateri od njih so že napovedali, da bodo preučili pravne možnosti za pritožbo. (STA, mh)