Aleksis Cipras: »Evropa bo demokratična in socialna ali pa je ne bo več.«

Aleksis Cipras je vodja druge najmočnejše grške stranke, zveze levih gibanj, ki nasprotuje varčevalnim ukrepom grške vlade in diktatu Trojke. Z njim smo se pogovarjali v Atenah, tik pred njegovim prihodom v Zagreb na Subversive festival, kjer bo v sredo, 16. maja, skupaj s Slavojem Žižkom nastopil na okrogli mizi Vloga evropske levice.

Znani sta misli Henryja Kissingerja, da z juga ne more priti nič pomembnega in da se zgodovinska os začenja v Moskvi, se širi do Bonna, prečka ocean v Washington in se nato nadaljuje do Tokia. To še vedno velja? Ali pa živimo v temeljito drugačnem mednarodnem okolju? Lahko zato kaj »pomembnega« res pride z juga? Menite, da bi države na obrobju EU, torej Grčija, Španija, Portugalska, s Slovenijo in Hrvaško lahko oblikovale novo os upora?

Ne vem, kaj pomenijo te abstraktne zgodovinske besede. V Kissingerjevih časih je bila Latinska Amerika skupek krvavih, proameriških diktatur, danes pa se veliko ljudi ozira v tisto smer in si misli, da od tam lahko pride kaj pomembnega. Socialni upor zgodovino piše na novo, sicer bi isti sistem moči vztrajal stoletja. To pomeni velik izziv za evropske narode: da se združijo in uprejo neoliberalizmu, da si za neposreden politični cilj postavijo potrebo po demokraciji in dostojanstvenem življenju. Evropski jug je vrelec sprememb, saj so države na tem delu Evrope v približno enaki situaciji. Vendar do sprememb ne bo prišlo zaradi razkola med jugom in severom, temveč se mora oblikovati gibanje, ki bo v boju proti prevladi kapitala in trgov povezalo vse evropske delavce, tako s severa kot z juga.