Alternative, pomlad 2013 / Čudna logika
Zaradi nerazumevanja inženirja v podjetju obravnavamo kot ustvarjalca dodane vrednosti. Njegove profesorje in zdravnike, ki so ga oskrbeli s potrebnim znanjem in zdravjem, pa obravnavamo kot družbene zajedavce.
Dr. Aleksandar Kešeljević (l. 1972), ekonomist, predava na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer raziskuje sodobne načine prepletanja odgovornega delovanja gospodarstva z razvojem družbe.
© Borut Peterlin
Ob osamosvojitvi smo sistem plansko-tržnega gospodarstva zamenjali s tržnim, saj se je trg izkazal za najučinkovitejši sistem nadzora ekonomskega življenja. Zaradi izgube jugoslovanskega trga so poslovneži poiskali nove priložnosti na zahodnih trgih. Politiki so se ukvarjali z oblikovanjem nove države in njenim vstopanjem v evroatlantske povezave. Cilji politične in poslovne elite so bili v prvi razvojni dekadi razmeroma jasno opredeljeni. Vsi skupaj so dovolj dobro razumeli pomembnost zgodovinskega trenutka in svoje poslanstvo. Politične in poslovne elite so zato uživale visoko stopnjo zaupanja v družbi. Večina prebivalcev je dojemala Slovenijo kot zgodbo o uspehu.