Intervju / Darko Vernik: "Večja domača pridelava semen bi bila vsekakor dobrodošla."

Nedavno je skoraj propadla Semenarna Ljubljana, kar je sprožilo prve velike razprave o samooskrbi s semeni. Že tako naj bi bila slovenska samooskrba nekje pri desetih odstotkih … Zakaj tako malo?

Odstotki se razlikujejo glede na vrsto. Pri žitih je samooskrba precej večja, nekaj srednjega pri krompirju in vrtninah, najmanj pri koruzi, saj je tej najtežje konkurirati na trgu. Postopek semenarjenja je ponekod bolj enostaven, drugje manj, in od tega je odvisna proizvodnja. Je pa Slovenija mali igralec na trgu semen. Ko smo leta 2005 vstopili v Evropsko unijo, smo postali del evropskega trga in se je uvoz semen in izdelkov povečal. Tudi pridelovalci sami težijo k določeni ekonomiki, v Sloveniji pa nimamo raziskovalnih institucij, ki bi razvijale tako kakovostne sorte, da bi bile primerno konkurenčne ostalim. Inštituti si zato prizadevajo predvsem za ohranjanje obstoječih vrst.