New Wave Syria: Summer

+ + + +

Zdi se, da je domača »alter« scena ponovno dobila zalet s konsistentnim prilivom izdaj in s svežimi bendi, kot so Trus!, Napravi mi dete, Ewok ... A dvojec New Wave Syria ne sodi v ta krog novodošlecev. Dela že predolgo, prvenec hello, yes je izdal že leta 2009 in samozavestno našteval pohvale in nagrade z vseh strani. Takrat je prepričal s skoraj naivnim, a v domačem miljeju povsem svežim zvokom in z eksplicitno DIY, naredi-sam držo.

Toda v treh, štirih letih se je veliko spremenilo. Število sintetizatorjev na prebivalca se je precej povečalo, zaradi tega pa dvojec New Wave Syria ni več edinstven. Ob statističnih parametrih – gre za dvočlansko obojespolno navezo, ki postreže z udarnim prikazom obilice sintetizatorskih linij, programiranih bobnov in seveda predvsem ženskih vokalov – zaradi nedavnega izida plošče Pacification takoj pomislimo tudi na tandem Wande in Nove DeViatorja. A podobnosti v resnici ni prav veliko, poleg statistike je podoben le še pristop, torej stoodstotni nadzor nad izdelkom od začetka do konca procesa. Wanda in Nova se gibljeta po ohlapnih vzorcih žmohtnega breakbeata, New Wave Syria pa tako kot na prvencu ostaja na domačem polju zvočno tankega synth-popa, ki v izogib čezmerni osladnosti ostaja zvest paradigmi postrocka. Vseeno pa še ena stvar povezuje oba najprodornejša elektronska dvojca zadnjega časa – distorzija.

Album Summer je v resnici kraljestvo distorziranih sintetizatorskih linij, pa tudi vokalov. Celo bobnov. Distorzija je na debelo namazana povsod, je glavno vodilo in hkrati trik, kako material ohraniti dovolj »ošter«, rockerski. Ja, celo rockerski, in New Wave Syrio bi že ob izdaji prvenca lahko naivno opredelili kot »mlado, preprostejšo različico skupine Psycho Path, ki je kitare zamenjala za synthe«.

Poleg distorzije v njuni muziki kraljuje tudi arpeggiator, torej že arhaični elektronski trik ritmiziranja melodik. A čeprav so izhodišča ploščka precej podobna prvencu, produkcija ni več tako plehka, kar deluje dvojno. Hkrati glasbi dvojca vzame nekaj romantičnosti in doda precej udarnosti. Najbolj navdušijo deli, kjer so melodike manj pričakovane, kompleksnejše in kompaktnejše, in vrhunec je prvi singel Hipster Than Hip. Summer je kratek album, toda spomnimo se, tudi prvenec je bil v resnici mala plošča, ki je štela šest komadov.

A čeprav tandem New Wave Syria ni več edinstven v načinu dela, ostaja edinstven v svojem slogu. Summer nadaljuje, kjer je končal hello, yes, in je v resnici le tehnični »apgrejd«, ki pa žal ne postreže s toliko izstopajočimi komadi. Je kratek, dinamičen in jedrnat izdelek, na račun zvočne zrelosti pa odčara iluzijo spontanosti, ki je bila morda celo glavni adut prvenca.