Prisilni s. p.

Izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS) Andreja Poje pravi, da v sindikatu v zadnjem času opažajo »pritiske«, predvsem na izobražene zaposlene, da odprejo svoje s. p.-je. V novinarstvu se je ta praksa razširila že pred leti, sedaj pa se širi še na druge poklice: »Tako se izvajajo pritiski na zaposlene, da morajo odpreti s. p. in še naprej opravljati za podjetje isto delo kot prej. Med drugim smo zasledili primere trgovskih poslovodij, vodij izmen v gostinstvu, maserk v zdraviliščih, nekje tudi že oddelkov vodij, vendar to predvsem iz razloga, ker ga dosedanji delodajalec, kasneje poslovni partner, plačuje po pogodbi ne glede na število opravljenih ur. Tu je tudi poanta.

Vsak samozaposleni pa se seveda prijavi po najnižjem znesku, tako da mu ostane čim višji neto znesek,« pravi. In res, število registriranih s. p.-jev je v tem letu poskočilo, na računovodske servise, kot smo preverili, pa se po pomoč obrača vse več ljudi, ki iščejo nasvete, kako poslovati kot s. p., saj delodajalci od njih po novem zahtevajo to obliko dela. Status samostojnega podjetnika se sicer bolj splača za nadpovprečno plačana delovna mesta, a po novem delodajalci to zahtevajo tudi od natakarjev.

Ta praksa je sicer po zakonu načeloma prepovedana: »V preteklosti je bilo precej polemik v zvezi z vprašanjem prepovedi opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava, kadar delo na tej podlagi opravlja samozaposlena oseba (s. p.), predvsem glede tega, ali utegne takšna prepoved posegati v svobodno gospodarsko pobudo. Načeloma oseba s statusom ’s.p.’ lahko opravlja delo za naročnika (delodajalca), če seveda niso podani elementi delovnega razmerja, tj. prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, nepretrgano delo, delo za plačilo, opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca,« pojasnjujejo na delovnem inšpektoratu, kjer prav tako zaznavajo porast s. p.-jev in porast kršitev. V celotnem lanskem letu so recimo zaznali 212 kršitev, samo v prvih štirih mesecih letos pa že 65. A pravzaprav je tudi država to obliko dela že »legalizirala«, saj je parlament v zadnji noveli zakona o delovnih razmerjih vzpostavil novo obliko dela, t. i. ekonomsko odvisno osebo.

Ekonomsko odvisna oseba je po zakonu samostojni podjetnik (lahko tudi d. o. o.), ki od enega naročnika v enem letu pridobi več kot 80 odstotkov vseh prihodkov. V takšnih primerih mora npr. delodajalec spoštovati minimalne odpovedne roke, pogodbe ne sme odpovedati neutemeljeno, mora pa tudi zagotavljati plačilo za pogodbeno delo, v katerem se upoštevajo kolektivne pogodbe. Takšen amandma je bil verjetno sprejet z dobrimi nameni, toda s tem so status redno zaposlene osebe le še bolj razvodenili, status davčno veliko bolj ugodnega dela prek s. p.-ja pa deloma legalizirali. Inšpektorat za delo bo odslej gotovo veliko težje sankcioniral zaposlene prek s. p.-ja v primerih, ko so »podani elementi delovnega razmerja«.