Privatizacija / Prodali bodo šampiona

»Za Slovenijo bi bilo izjemno škodljivo, če bi najpomembnejša slovenska podjetja postala podružnice tujih podjetij ali multinacionalk,« je glede razprodaje državnih podjetij že večkrat ponovil dr. Ivan Ribnikar z Ekonomske fakultete. V tem primeru bi namreč zelo verjetno takšna podjetja svoje dobičke izkazovala drugje, gotovo tam, kjer so davčne obremenitve nižje. Pogosto so to davčne oaze ali nekatere države v EU, kot je Nizozemska, ali v ZDA Delaware.

Problem je znan: število globalnih korporacij se je v devetdesetih letih s 3000 povečal na 63.000 leta 2000. Te korporacije davkov skorajda ne plačujejo, v povprečju plačajo le od pet do osem odstotkov davka od prihodkov.

Med 15 podjetji, ki jih namerava država prodati, so tudi pomembni plačniki davkov v Sloveniji. Telekom je recimo lansko leto državi plačal za več kot 62 milijonov DDV-ja in okrog 17,5 milijona evrov davka od dobička ter 700 tisoč evrov stavbnega nadomestila. S pomočjo podatkov, ki smo jih dobili od davčne uprave (DURS), lahko ugotovimo, da je bil Telekom lani prvi med vsemi slovenskimi podjetji in je državi plačal največ davka od dobička. Drugo podjetje na lestvici je s 14,9 milijoni prav tako državna Zavarovalnica Triglav. A precej davkov državi letno prinašajo tudi preostala podjetja, ki jih namerava prodati vlada Alenke Bratušek. Recimo Cinkarna Celje, ki je leta 2011 državi plačala 7,3 milijona evrov davka od dobička, lani pa 3,5 milijona.

Kaj se utegne zgoditi, če bodo ta podjetja postala podružnice tujih podjetij? Verjetno ni naključje, da danes največ davka Sloveniji plačujeta prav »državni« Telekom ali Zavarovalnica Triglav, tuja Zavarovalnica Generali recimo davka na dobiček v Sloveniji v letih 2010 in 2011, ko obstajajo podatki, ni plačala, saj tukaj prikazuje izgubo. Primerjamo lahko še Lek in Krko. Konec leta 2002 je Slovenija Lek prodala švicarskemu Novartisu, Krka pa je ostala v slovenskih rokah. Kdo in katero podjetje več vrne Sloveniji? »Lek v obliki davkov in prispevkov letno prispeva več kot 3,5-kratnik sredstev, ki jih ZZZS letno nameni za Lekova zdravila,« so nam odgovorili iz Leka. Krka pa »v obliki davkov in prispevkov letno prispeva 4,7-kratnik sredstev, ki jih ZZZS letno nameni za Krkina zdravila,« so nam sporočili iz Krkine službe za stike z javnostjo.

»Državna« Krka torej v proračun prispeva skoraj 30 odstotkov več kot Lek. Poleg tega je Krka med letoma 2003 in 2013 število zaposlenih povečala s 3400 na 4300, Lek pa jih je ohranil 2500. Krka sicer v obliki vseh davkov in prispevkov državi na leto prispeva skoraj 100 milijonov evrov, »šampion« na tem področju pa je nedvomno Petrol, ki je lani v proračun predvsem zaradi trošarine in DDV-ja vplačal 1,4 milijarde evrov.