Monsantov glavobol

Seznam gensko spremenjenih rastlin, ki imajo dovoljenje za gojenje v Evropski uniji, je tako kratek, da si sploh ne zasluži imena seznam. Kmetje, pa še to ne v vseh državah, lahko pridelujejo izključno Monsantovo gensko spremenjeno koruzo, odporno proti koruzni vešči, in gensko spremenjeni krompir s povečano vsebnostjo škroba za industrijsko uporabo, ki ga je razvila družba BASF. Nobena druga gensko spremenjena rastlina ni prestala regulatornega postopka. Tudi če je evropska komisija na podlagi mnenja evropske agencije za varno hrano predlagala izdajo dovoljenja, se je zataknilo pri glasovanju držav članic. Politiki so se praviloma uklonili svojim strahovom in pa močnemu pritisku javnosti, ki ga poganjajo prav ti strahovi pred domnevno nevarnostjo gensko spremenjenih organizmov. »Postopki so v popolni politični blokadi,« pravi dr. Borut Bohanec, predstojnik Katedre za agronomijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki je zaskrbljen zaradi izginjanja pomembne veje biotehnologije iz Evrope.