Popravljanje krivic

Davčna osnova za odmero davka bo posplošena tržna vrednost nepremičnin. Davek bo temeljil na podatkih Geodetske uprave, ki jih je zbrala na, milo rečeno, problematičen način, namreč z anketo, kjer so ’neumni’ lastniki nepremičnin prijavljali realno stanje, ’pametni’ pa so zbijali vrednost svojih nepremičnin. Poglejmo nekaj primerov. Geodetska uprava je ocenila vrednost hiše gradbene baronice Hilde Tovšak v Mislinji na 75.258 evrov, Tovšakova pa je hišo zavarovala kar na 600 tisoč evrov. Po sedaj predvideni 0,15-odstotni davčni stopnji za stanovanjske objekte to pomeni, da bo Tovšakova za družinsko hišo v Mislinji plačevala slabih 113 evrov davka na leto. Drug primer: lastnik enosobnega stanovanja v petdeset let starem stanovanjskem bloku v Kranju, ki ga je Geodetska uprava ocenila na 66 tisoč evrov, bo plačeval 99 evrov nepremičninskega davka na leto. Poglejmo še tretji primer: Geodetska uprava je nedovoljeno gradnjo družine Vitoslava Türka na kmetijskem zemljišču v Seči ocenila na okoli 6000 evrov, kar pomeni, da bodo Türkovi za 380 kvadratov veliko vilo plačevali pičlih devet evrov nepremičninskega davka na leto. Nujno bi torej bilo, da se vrednosti nepremičnin temeljito prevetrijo, morda tako, da bi naključno izbrali deset tisoč nepremičnin in skušali ugotovili, ali podatki, zabeleženi v registru, ustrezajo realnemu stanju.

Vendar pa ne bi bilo korektno, če bi za napake pri cenitvah nepremičnin krivili Geodetsko upravo. Če je lastnik luksuznega vikenda Geodetski upravi ta vikend prijavil kot lopo za spravilo orodja, je logično, da Geodetska uprava objekta ni mogla oceniti na več sto tisoč evrov, temveč ga je lahko ocenila samo na toliko, kolikor so na trgu vredne lope oziroma podobni manjši objekti. Dolžnost gradbene inšpekcije in ne Geodetske uprave je, da preprečuje nedovoljeno gradnjo.

»Popisovalci Geodetske uprave niso imeli pravice arbitrarno popisati tega, kar so videli na terenu, dolžni so bili verjeti na besedo lastnikom nepremičnin. Če je lastnik posredoval napačne podatke o nepremičnini, je tudi ocenjena vrednost napačna, in nasprotno, če je posredoval pravilne podatke, je tudi ocenjena vrednost pravilna. Odgovornost za pravilnost podatkov je torej na strani lastnika nepremičnine. Že v času popisa so bili lastniki dolžni prijaviti pravilne podatke in to so dolžni storiti tudi danes,« pravi Dušan Mitrović, direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin pri Geodetski upravi. Türkova vila ni edini primer, ko so podatki v registru v nasprotju z realnim stanjem, še kljub temu pa je v registru nepremičnin občutno manj napak kot v evidencah, na podlagi katerih občine sedaj odmerjajo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. »V obstoječih treh davkih, torej nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, premoženjskem davku in pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest, je napačnih podatkov 70 odstotkov, medtem ko gre v registru nepremičnin le za nekaj odstotkov,« trdi Mitrović. »Samo za primerjavo, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč temelji na 210 občinskih evidencah nepremičnin, vsaka občina zbira podatke na svoj način, uporablja svojo kvalifikacijo, svoje ’površinske metre’ nepremičnin, svojo programsko opremo, svoj občinski odlok, svoje število točk in svojo vrednost točk, ki jo določa občinski svet. Praktično imamo danes 210 ’kakovosti’ podatkov, prav toliko pa tudi ’vrednosti’.« Napake v registru nepremičnin se bodo v nekaj letih odpravile ali vsaj zmanjšale na minimum, a že zdaj je ta register bistveno natančnejši in bolj korekten od občinskih evidenc.

Geodetska uprava bo do septembra opravila indeksacijo posplošene vrednosti nepremičnin, se pravi prilagoditev glede na spremembe cen na trgu. »S tem bomo zagotovili prilagoditev vrednosti nepremičnin dejanskim tržnim razmeram oz. tržnim razmeram na dan 1. januar 2013.« Glede tega je dobro vedeti dvoje: da se bo indeksacija izvedla samo v primeru, ko se je vrednost nepremičninam na trgu zvišala ali znižala za več kot deset odstotkov. In pa, da se na indeksirano vrednost ne bo mogoče pritožiti. To pa seveda ne pomeni, da se morajo lastniki nepremičnin sprijazniti z morebitnimi napakami v registru nepremičnin. Vedno imajo možnost pogledati, kateri podatki o njihovi nepremičnini so vidni v registru, in če ugotovijo, da podatki ne odražajo dejanskega stanja v naravi, lahko zahtevajo obnovo postopka cenitve.