Kritika / Otrok iz zgornjega nadstropja
L’enfant d’en haut, 2012
Ursula Meier
za
99%.
Bi radi videli film o spodletelosti kapitalizma? Potem si poglejte Otroka iz zgornjega nadstropja, ki pokaže kruto sliko razredne vertikale, ali bolje rečeno – sliko švicarskega razrednega prepada. Bogati živijo zgoraj, v elitnem smučarskem središču, v rajski idili, razkošju in sijaju, revni pa spodaj, v dehidrirani sivini, v revni in razpadajoči dolini. Oba svetova, zgornji (1%) in spodnji (99%), sta ostro ločena. Simonu (Kacey Mottet Klein), 12-letnemu fantu iz doline, tako ne preostane drugega, kot da krade bogatim in daje revnim (= sebi). To, da je že pri teh letih poln tatinskih, žeparskih in vlomilskih trikov, pove vse o perspektivnosti razreda, ki mu pripada, in neprebojnosti razrednega prepada. Zgoraj so večne počitnice, spodaj pa je večni boj za preživetje.
(Kinodvor)
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.